Komentar

Gluha loza: Kratek zapis o balkanoidnosti

Kar najbolj osuplja v teh dneh rezke medsebojne konfrontacije, je popolna, vsestranska odpoved slovenskega kulturnega ter umetniškega občestva spričo javnega dogajanja, ki pomeni najhujšo družbeno krizo v zgodovini slovenske države od njene ustanovitve do današnjih dni.

05.11.2020 12:56
Piše: Andrej Lokar
Ključne besede:   Andrej Lokar   literatura   pisatelji   DSP   sramotenje   strah   založbe   balkanoidnost

Balkanoidnost pomeni neko posebno kolektivno stanje, pri katerem se procesi, ki odločajo o usodi celotne družbe, ne odvijajo vsem na očeh, pač pa v zaodrju javnega dogajanja.

Eden od očakov slovenske literature je objavil nostalgično obarvano kolumno o občutjih, ki ga na stara leta prevevajo ob pogledu na preobrazbe v svojem rojstnem mestu; spremembo je pripisal neki civilizacijski ali proticivilizacijski praksi, ki jo je poimenoval balkanoidnost; ker sam ni povezal te lastnosti z nobenim konkretnim narodom, sem ga sam, ob prvem uredniškem branju besedila, razumel takole: življenjsko držo in iz nje izvirajoč sestav navad, ki se pri oblastnikih kaže kot vladanje iz ozadja za nekim naličjem "normalnosti", pri vladanih pa kot cela mreža praks, ki poskušajo tisto ozadje prelisičiti; rezultat tega pojava in drže pa je vselej neka posebna oblika brezvladja, ki vseskozi onemogoča družbeni razmah, ampak vseeno ne gre nikoli tako daleč, da bi oblastveno strukturo popolnoma uničil, saj bi to pomenilo tudi uničenje njegovih interesov; zunanji videz tega pojava pa so razne oblike družbenega izrazja, ki preko preusmerjanja javne pozornosti poskušajo ohraniti pri življenju omenjeni preplet oblasti in družbenih navad; pogosto (kajpada ne vselej) so tiste oblike ljudskega izrazja take, da jih prebivalci nekega mesta ne prepoznavajo kakor avtohtone v svojem domačem rodnem kraju.

 

Balkanoidnost pomeni torej neko posebno kolektivno stanje, pri katerem se procesi, ki odločajo o usodi celotne družbe, ne odvijajo vsem na očeh, pač pa v zaodrju javnega dogajanja. Politična posledica tega pa je neke vrste okrnjena javnost, ki ne pomeni neposrednega družbenega izraza, ampak namig na nekaj, kar družbo iz nevidnosti nadzoruje.

 

Objavi tega zapisa je sledil odziv uradnega glasila slovenskih pisateljev, ki v prvotnem tekstu ni bilo niti imenovano. Uredništvo tega glasila pa je začutilo potrebo, da stori sledeče: po besedah avtorice, ki se je s svojim besedilom odzvala na omenjeno kolumno, je naročilo odgovor in ga honoriralo pri osebi, znani po svoji publicistiki, ki pogosto meji na diskvalifikacijo. Njen odgovor je bil sestavljen takole: v enem odstavku ali dveh je nanizala nekaj osebnih diskreditacij. V podkrepitev te svoje trditve pa je (in to tvori tudi glavnino njenega sestavka) navedla prepise raznih invektiv, ki se anonimno pojavljajo na raznih forumih ali komentarjih slovenskega medmrežja.

 

To so dejstva in to so, če natanko premislimo, bridka dejstva. Namreč: po vsem sodeč uradno glasilo slovenskih pisateljev, ki predstavlja slovensko literaturo doma in po svetu, kljub temu, da med svojimi člani šteje prejemnike vseh mogočih literarnih nagrad, zmore samo to, da proti plačilu naroča blatilne izcedke, sestavljene iz male antologije  nepodpisanih medmrežnih izbruhov.

 

Če na stvar gledamo s tega zornega kota, se nam torej vse skupaj pokaže v dokaj nadrealistični luči. Spričo vsestranske krize, v kateri sta se znašla Slovenija in svet, si namreč ne moremo kaj, da si ne bi zastavili vprašanja: če se člani društva, ki so vsi vešči peresa, kar je pogoj za njihovo članstvo, počutijo zastopane od glasila, ki je izraz taistega društva, zakaj sami ne napišejo v njem svojega mnenja? In, če ga ne delijo, kako se lahko v tem glasilu prepoznavajo?

 

Kje so kritični glasovi, ki so in bi še vedno morali biti etično najbolj relevantni in merodajni ocenjevalci slovenske stvarnosti – glasovi slovenskih pisateljev? Ali se celotno članstvo DSP s to uredniško politiko monolitno strinja? Ali obstaja med njimi kdo, ki bi si upal izraziti svoje neodobravanje? In če smo že pri tem glagolu: kaj jih pri tem ovira? Strah? Brezbrižnost?

 

Mar še sploh obstaja med slovenskimi pisatelji, če že ne običaj ali praksa, vsaj želja po soočenju in medosebnem preverjanju različnih mnenj? Ali pa so stvari šle že tako daleč, da člani občestva, ki je v naši duhovni zgodovini ustvarilo slovenstvo, povsem atomizirano in raztreščeno razmišljajo le o tem, česa ne smejo storiti, če hočejo, da bo v bližnji ali daljni prihodnosti izšla kakšna njihova knjiga pri kontroliranih slovenskih založbah, da bodo nominirani za tako ali drugačno literarno nagrado, da bodo prejemniki ene izmed štipendij za enomesečno bivanje v tujini?

 

In če je temu tako, odkod moč najglasnejših med njimi, ki očitno s pridom ustvarjajo to vzdušje za dosego svojih ciljev? Vse kaže, da se je dediščina civilnega angažmaja, ki je v nenajdavnejšem času tudi z novorevijaškim gibanjem odločno posegel v našo kolektivno usodo, preselil v tvorjenje parolaških gesel, v delirične deklamacije pred vladnimi poslopji, v naročanje pogromaških sramotilnih zmazkov v polomljeni slovenščini. Vse to se očitno malodane vsem slovenskim pisateljem zdi povsem normalno in upravičeno. Žal ne posedujem daru prerokovanja, da bi lahko zanesljivo vedel, kako bo to fazo naše literature poimenovala prihodnja literarna zgodovina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.065
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 976
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579