Komentar

Gluha loza: Kratek zapis o balkanoidnosti

Kar najbolj osuplja v teh dneh rezke medsebojne konfrontacije, je popolna, vsestranska odpoved slovenskega kulturnega ter umetniškega občestva spričo javnega dogajanja, ki pomeni najhujšo družbeno krizo v zgodovini slovenske države od njene ustanovitve do današnjih dni.

05.11.2020 12:56
Piše: Andrej Lokar
Ključne besede:   Andrej Lokar   literatura   pisatelji   DSP   sramotenje   strah   založbe   balkanoidnost

Balkanoidnost pomeni neko posebno kolektivno stanje, pri katerem se procesi, ki odločajo o usodi celotne družbe, ne odvijajo vsem na očeh, pač pa v zaodrju javnega dogajanja.

Eden od očakov slovenske literature je objavil nostalgično obarvano kolumno o občutjih, ki ga na stara leta prevevajo ob pogledu na preobrazbe v svojem rojstnem mestu; spremembo je pripisal neki civilizacijski ali proticivilizacijski praksi, ki jo je poimenoval balkanoidnost; ker sam ni povezal te lastnosti z nobenim konkretnim narodom, sem ga sam, ob prvem uredniškem branju besedila, razumel takole: življenjsko držo in iz nje izvirajoč sestav navad, ki se pri oblastnikih kaže kot vladanje iz ozadja za nekim naličjem "normalnosti", pri vladanih pa kot cela mreža praks, ki poskušajo tisto ozadje prelisičiti; rezultat tega pojava in drže pa je vselej neka posebna oblika brezvladja, ki vseskozi onemogoča družbeni razmah, ampak vseeno ne gre nikoli tako daleč, da bi oblastveno strukturo popolnoma uničil, saj bi to pomenilo tudi uničenje njegovih interesov; zunanji videz tega pojava pa so razne oblike družbenega izrazja, ki preko preusmerjanja javne pozornosti poskušajo ohraniti pri življenju omenjeni preplet oblasti in družbenih navad; pogosto (kajpada ne vselej) so tiste oblike ljudskega izrazja take, da jih prebivalci nekega mesta ne prepoznavajo kakor avtohtone v svojem domačem rodnem kraju.

 

Balkanoidnost pomeni torej neko posebno kolektivno stanje, pri katerem se procesi, ki odločajo o usodi celotne družbe, ne odvijajo vsem na očeh, pač pa v zaodrju javnega dogajanja. Politična posledica tega pa je neke vrste okrnjena javnost, ki ne pomeni neposrednega družbenega izraza, ampak namig na nekaj, kar družbo iz nevidnosti nadzoruje.

 

Objavi tega zapisa je sledil odziv uradnega glasila slovenskih pisateljev, ki v prvotnem tekstu ni bilo niti imenovano. Uredništvo tega glasila pa je začutilo potrebo, da stori sledeče: po besedah avtorice, ki se je s svojim besedilom odzvala na omenjeno kolumno, je naročilo odgovor in ga honoriralo pri osebi, znani po svoji publicistiki, ki pogosto meji na diskvalifikacijo. Njen odgovor je bil sestavljen takole: v enem odstavku ali dveh je nanizala nekaj osebnih diskreditacij. V podkrepitev te svoje trditve pa je (in to tvori tudi glavnino njenega sestavka) navedla prepise raznih invektiv, ki se anonimno pojavljajo na raznih forumih ali komentarjih slovenskega medmrežja.

 

To so dejstva in to so, če natanko premislimo, bridka dejstva. Namreč: po vsem sodeč uradno glasilo slovenskih pisateljev, ki predstavlja slovensko literaturo doma in po svetu, kljub temu, da med svojimi člani šteje prejemnike vseh mogočih literarnih nagrad, zmore samo to, da proti plačilu naroča blatilne izcedke, sestavljene iz male antologije  nepodpisanih medmrežnih izbruhov.

 

Če na stvar gledamo s tega zornega kota, se nam torej vse skupaj pokaže v dokaj nadrealistični luči. Spričo vsestranske krize, v kateri sta se znašla Slovenija in svet, si namreč ne moremo kaj, da si ne bi zastavili vprašanja: če se člani društva, ki so vsi vešči peresa, kar je pogoj za njihovo članstvo, počutijo zastopane od glasila, ki je izraz taistega društva, zakaj sami ne napišejo v njem svojega mnenja? In, če ga ne delijo, kako se lahko v tem glasilu prepoznavajo?

 

Kje so kritični glasovi, ki so in bi še vedno morali biti etično najbolj relevantni in merodajni ocenjevalci slovenske stvarnosti – glasovi slovenskih pisateljev? Ali se celotno članstvo DSP s to uredniško politiko monolitno strinja? Ali obstaja med njimi kdo, ki bi si upal izraziti svoje neodobravanje? In če smo že pri tem glagolu: kaj jih pri tem ovira? Strah? Brezbrižnost?

 

Mar še sploh obstaja med slovenskimi pisatelji, če že ne običaj ali praksa, vsaj želja po soočenju in medosebnem preverjanju različnih mnenj? Ali pa so stvari šle že tako daleč, da člani občestva, ki je v naši duhovni zgodovini ustvarilo slovenstvo, povsem atomizirano in raztreščeno razmišljajo le o tem, česa ne smejo storiti, če hočejo, da bo v bližnji ali daljni prihodnosti izšla kakšna njihova knjiga pri kontroliranih slovenskih založbah, da bodo nominirani za tako ali drugačno literarno nagrado, da bodo prejemniki ene izmed štipendij za enomesečno bivanje v tujini?

 

In če je temu tako, odkod moč najglasnejših med njimi, ki očitno s pridom ustvarjajo to vzdušje za dosego svojih ciljev? Vse kaže, da se je dediščina civilnega angažmaja, ki je v nenajdavnejšem času tudi z novorevijaškim gibanjem odločno posegel v našo kolektivno usodo, preselil v tvorjenje parolaških gesel, v delirične deklamacije pred vladnimi poslopji, v naročanje pogromaških sramotilnih zmazkov v polomljeni slovenščini. Vse to se očitno malodane vsem slovenskim pisateljem zdi povsem normalno in upravičeno. Žal ne posedujem daru prerokovanja, da bi lahko zanesljivo vedel, kako bo to fazo naše literature poimenovala prihodnja literarna zgodovina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.841
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.775
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.646
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.835
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.950
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.207
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.730
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.840
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.164
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509