Komentar

"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"

Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču na portalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram umetnost, če ne reflektiram tistega, kar je po mojem najpomembnejše. Vsi ti teksti so dokaz o tem, kako me Malevič globinsko določa. Ta hip, ko pišem besedilo komentarja, imam poleg sebe Malevičevo knjigo, ki sem jo dobil leta 1980. Imenujem jo moj umetniški um. Malevič me še danes prek knjige obvešča, da smo postgravitacijski umetniki v finalističnem zamahu razvojne umetnosti. Tako kot je Walt Whitman trideset let pred Malevičem v svoji poeziji obveščal svet o petju božanskega kvadrata.

07.11.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   suprematizem   1920   Vitebsk   Dunja Zupančič   Miha Turšič   NSK   Aleksander Flaker

15. decembra bomo praznovali stoto obletnico nastanka ključnega teoretskega besedila umetnosti XX. stoletja. Postgravitacijski finalizem pa se bo iztekel 2. maja 2045. Naj bo tako!

15. december je praznik vseh mojih praznikov, to je datum, ki mi pomeni vsaj toliko kot moj lastni rojstni dan. 15. decembra 1920 se je zaključil sedemletni razvojni interval umetniškega stila - suprematizem. S tem dnem se je dokončno vzpostavila ena najpomembnejših stilnih formacij minulega stoletja. Umetnik, teoretik in didakt Kazimir Malevič je na ta dan zaključil svoj tekst Suprematizem v mestu Vitebsk, ki se nahaja na beloruski strani v bližini meje z Rusijo. Malevičevo teoretsko besedilo me določa od prvega dne mojega poklicnega življenja. Ta datum imenujemo v teoretskem razpravljanju o umetnosti finalistična koordinata.

 

Drobna knjiga z naslovom Suprematizem je sistematično razložila stilno formacijo na 124 straneh s pomočjo teksta in štiriintridesetih risb. V njej sta se združili dve generalni ideji, ki sta se ves čas razvijali vzporedno: prva, ki je splošno sprejeta tako v strokovni kot zainteresirani javnosti, je šla v smeri abstraktnega slikarstva. Izhajala je iz osnovnih geometričnih likov. Malevič se je zavedal, da bo z vzpostavitvijo umetnosti iz kvadrata, kroga in geometrične figure – križa pri slikarskih mojstrih izzval nelagodje in načelno zavračanje. Zapisal je, da je s suprematizmom raztrgal modro-barvo-neba na dvoje, da je lahko v ozadju raztrganine zasvetila bela svetloba.

 

Druga formativna linija, ravno tako pomembna, je izhajala iz manj znane in redko poudarjene tehno strukture, izhajajoče iz kozmistične filozofije Fjodorova in njegovega učenca Ciolkovskega. Druga tehnokozmistična linija je dobila svoj smisel šele po petdesetih letih z nastopom računalniške umetnosti. Treba je še opozoriti na sovjetsko kinetično umetnost šestdesetih let, ki se ravno tako napaja iz tehnokozmistične suprematistične linije.

 

Lahko si mislite, kako sem bil vznemirjen, ko sem leta 1980 prvič prebral v beograjski izdaji knjige Malevič / Suprematizem brezpredmetno, finalistično besedilo iz 15. decembra leta 1920. A že davnega leta 1983 me je dr. Aleksander Flaker opozoril, naj se bojim suprematistične dekoracije, ki je bolj nevarna od vsakega brutalnega realizma in naj usmerim vso svojo energijo proti mehaničnim geometričnim oponašanjem. Od takrat naprej sem postal zelo pozoren na refleks dr. Flakerja.

 

Tistega leta 1983 me je v totalu presenetila in vznemirila razstava Umetnost Oktobrske epohe, ki je bila postavljena v Muzeju suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu. Kuriral jo je najobčutljivejši med vsemi kustosi, ki sem jih kadarkoli srečal v svetu vizualne umetnosti - Tihomir Milovac. Na njej sem prvič videl delni pregled antimimetične sovjetske umetnosti. Vsebovala je tako avantgardne kot eksperimentalne avtorje. Med njimi so bila takšna imena, kot so Tatlin, Kandinski, Popova, Gončarova, Rodčenko in seveda Malevič. Med mnogimi ključnimi umetninami je bila razstavljena tudi fascinantna projekcija - ne slika, ki je združevala obe linji tako abstraktno kot tehnokozmistično – Supremus št. 56. Samo, da se takrat, še rosno mlad, nisem zavedal njenega pomena. Le kako bi se ga? Smešna je naknadna objektivizacija.

 

Nič manj pomembna ni bila retrospektivna razstava, posvečena Kazimirju Maleviču, ki so jo ravno tako postavili v Muzeju suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu leta 1989 pod vodstvom Marijana Susovskega. Med razstavljenimi umetninami sem pogrešal - tehnokozmistična dela. Ni jih bilo še na spregled, čeprav sem za njihov obstoj vedel že kar nekaj časa tako iz katalogov kot iz teoretskih knjig. Čakal sem jih, da mi bodo prišla naproti. Prvič sem dobil prelomno brošuro Suprematizem v roke šele leta 1992!

 

In zdaj preskok: z Dunjo Zupančič sva vstopila v svet kozmokinetike in telelogije leta 1995. V novem tisočletju sva najino delovanje poimenovala postgravitacijska umetnost. Po desetih letih umetniškega formatiranja postgravitacijske umetnosti se nama je pridružil Miha Turšič s svojim tehno jezikom. Po letu 2005 se je vse pospešilo do neslutenih razsežnosti. 

 

Digresija: Od 5. maja leta 1995,pa vse do današnjega dne nas je v naših umetniških naporih spremljal pariški časopis Liberation. Konec digresije.

 

Zgodovinske podpore postgravitacijske umetnosti so se organizirale v čvrsto izhodišče. Malevičevi tehnokozmistični liniji suprematizma se je priključil še Černigoj - Stepančičev konstruktivizem, v finalu pa še Zajčev računalniški Informatrix. Tisočletje se je lahko začelo!

 

Vrnimo se v besedilo komentarja, ki reflektira 15. december 1920: Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču na portalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram umetnost, če ne reflektiram tistega, kar je po mojem najpomembnejše. Vsi ti teksti so dokaz o tem, kako me Malevič globinsko določa. Ta hip, ko pišem besedilo komentarja, imam poleg sebe Malevičevo knjigo, ki sem jo dobil leta 1980. Imenujem jo moj umetniški um. Malevič me še danes prek knjige obvešča, da smo postgravitacijski umetniki v finalističnem zamahu razvojne umetnosti. Tako kot je Walt Whitman trideset let pred Malevičem v svoji poeziji obveščal svet o petju božanskega kvadrata.

 

Pred petimi leti, ko sem začel komentirati umetnost na portalu+, sem sam sebi zaukazal, da ne bom analiziral Neue Slowenische Kunst. Še vedno ga ne in ga tudi ne bom. A da bi lahko razumeli moje zavračanje postmodernistične stilne formacije - združevanja nezdružljivega – in moje vztrajno iskanje originala, bom v treh stavkih zapisal zelo preprosto misel o Neue Slowenische Kunst: delili smo se na dva dela, na večinskega, duchampovskega, in manjšinskega, malevičevskega. Duchampovska invencija in modernistična tradicija je bila takrat na Zahodu že prevladujoča in Ljubljana je - Zahod.

 

Sam sem v celoti, kakor tudi kasneje v postgravitacijskem obdobju z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem stal na Malevičevi tehnokozmistični poziciji. Krog je bil vedno naše izhodišče. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da je Melevič v zadnjem delu svojega življenja, vse do famoznega pogreba, zapustil tehnokozmistično linijo. Socrealistična agresija ga je pahnila k umiku, v čustveni spomin. Vrnil se je k začetku, k figuri in sliki. Odvezal je barvno vrečo in začel slikati svoj čustveni spomin z njiv sladkorne pese.

 

Za zaključek vas prosim, menim, da vas prvič v teh petih letih prosim, da natančno preberete citat iz besedila Suprematizem. Pri tem imejte zavest, da je bil napisan leta 1920, ko še ni bilo vesoljskega programa. In še to: imejte zavest, da je na Maleviča močno vplivala logika aerofotografije, ki se je v tistem času vzporedno razvijala z letalstvom:

 

"Če je vsaka oblika izraz čiste utilitaristične popolnosti, potem suprematistična oblika ni nič drugega kot znak dokončne utilitaristične moči konkretnega sveta prihodnosti. Ta oblika odraža dinamično stanje in kakor kaže letalu pot v vesolje, vendar ne z uporabo motorja in nerodnih, obupno skonstruiranih strojev, marveč s harmoničnim vključevanjem oblike v naravno delovanje, upoštevaje medsebojni magnetizem, da lahko potem novo obliko, sestavljajo vsi elementi narvnih sil, obliko, ki zato ne bo terjala motorjev, kril, koles, goriva. Povedano drugače, njeno telo, ki bo tvorilo celoto, ne bo sestavljeno iz raznolikih organizmov. Lahko bi rekli, da bo suprematistični stroj monoliten, brez omejitev. Njegovi vzvodi bodo izdelani iz vseh elementov, podobno kot zemeljska obla, ki vsebuje življenje v svoji popolnosti, da se bo vsako suprematistično telo vključilo v naravno organizacijo in oblikovalo nov satelit; nujno je le odkriti vzajemne odnose med dvema telesoma, ki drvita skozi vesolje. Zemlja in Luna – med njima lahko zgradimo povsem opremljen, nov suprematistični satelit, ki si bo sam začrtal svojo pot po orbiti. Če pozorno opazujemo suprematistične oblike v gibanju, lahko sklepamo, da je najbližjo pot do nekega planeta mogoče prepotovati samo s spiralnim gibanjem medprostorskih supramatističnih satelitov, ki bodo od enega do drugega planeta potovali v ravni črti, sestavljeni iz takšnih obročev. Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemeljskem površju. Vsi tehnični organizmi so pravzaprav zgolj majhni sateliti – ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto. Zakaj vsak izmed teh satelitov je opremljen z razumom in zmožen živeti lastno življenje." (prevod Kristina Pranjić)

 

15. decembra bomo praznovali stoto obletnico nastanka ključnega teoretskega besedila umetnosti XX. stoletja. Postgravitacijski finalizem pa se bo iztekel 2. maja 2045. Naj bo tako!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
0
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
3
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično
7
17.04.2021 21:17
Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.313
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 2.038
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.573
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.362
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.290
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 951
07/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 850
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 888
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.142
10/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.053