Komentar

"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"

Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču na portalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram umetnost, če ne reflektiram tistega, kar je po mojem najpomembnejše. Vsi ti teksti so dokaz o tem, kako me Malevič globinsko določa. Ta hip, ko pišem besedilo komentarja, imam poleg sebe Malevičevo knjigo, ki sem jo dobil leta 1980. Imenujem jo moj umetniški um. Malevič me še danes prek knjige obvešča, da smo postgravitacijski umetniki v finalističnem zamahu razvojne umetnosti. Tako kot je Walt Whitman trideset let pred Malevičem v svoji poeziji obveščal svet o petju božanskega kvadrata.

07.11.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   suprematizem   1920   Vitebsk   Dunja Zupančič   Miha Turšič   NSK   Aleksander Flaker

15. decembra bomo praznovali stoto obletnico nastanka ključnega teoretskega besedila umetnosti XX. stoletja. Postgravitacijski finalizem pa se bo iztekel 2. maja 2045. Naj bo tako!

15. december je praznik vseh mojih praznikov, to je datum, ki mi pomeni vsaj toliko kot moj lastni rojstni dan. 15. decembra 1920 se je zaključil sedemletni razvojni interval umetniškega stila - suprematizem. S tem dnem se je dokončno vzpostavila ena najpomembnejših stilnih formacij minulega stoletja. Umetnik, teoretik in didakt Kazimir Malevič je na ta dan zaključil svoj tekst Suprematizem v mestu Vitebsk, ki se nahaja na beloruski strani v bližini meje z Rusijo. Malevičevo teoretsko besedilo me določa od prvega dne mojega poklicnega življenja. Ta datum imenujemo v teoretskem razpravljanju o umetnosti finalistična koordinata.

 

Drobna knjiga z naslovom Suprematizem je sistematično razložila stilno formacijo na 124 straneh s pomočjo teksta in štiriintridesetih risb. V njej sta se združili dve generalni ideji, ki sta se ves čas razvijali vzporedno: prva, ki je splošno sprejeta tako v strokovni kot zainteresirani javnosti, je šla v smeri abstraktnega slikarstva. Izhajala je iz osnovnih geometričnih likov. Malevič se je zavedal, da bo z vzpostavitvijo umetnosti iz kvadrata, kroga in geometrične figure – križa pri slikarskih mojstrih izzval nelagodje in načelno zavračanje. Zapisal je, da je s suprematizmom raztrgal modro-barvo-neba na dvoje, da je lahko v ozadju raztrganine zasvetila bela svetloba.

 

Druga formativna linija, ravno tako pomembna, je izhajala iz manj znane in redko poudarjene tehno strukture, izhajajoče iz kozmistične filozofije Fjodorova in njegovega učenca Ciolkovskega. Druga tehnokozmistična linija je dobila svoj smisel šele po petdesetih letih z nastopom računalniške umetnosti. Treba je še opozoriti na sovjetsko kinetično umetnost šestdesetih let, ki se ravno tako napaja iz tehnokozmistične suprematistične linije.

 

Lahko si mislite, kako sem bil vznemirjen, ko sem leta 1980 prvič prebral v beograjski izdaji knjige Malevič / Suprematizem brezpredmetno, finalistično besedilo iz 15. decembra leta 1920. A že davnega leta 1983 me je dr. Aleksander Flaker opozoril, naj se bojim suprematistične dekoracije, ki je bolj nevarna od vsakega brutalnega realizma in naj usmerim vso svojo energijo proti mehaničnim geometričnim oponašanjem. Od takrat naprej sem postal zelo pozoren na refleks dr. Flakerja.

 

Tistega leta 1983 me je v totalu presenetila in vznemirila razstava Umetnost Oktobrske epohe, ki je bila postavljena v Muzeju suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu. Kuriral jo je najobčutljivejši med vsemi kustosi, ki sem jih kadarkoli srečal v svetu vizualne umetnosti - Tihomir Milovac. Na njej sem prvič videl delni pregled antimimetične sovjetske umetnosti. Vsebovala je tako avantgardne kot eksperimentalne avtorje. Med njimi so bila takšna imena, kot so Tatlin, Kandinski, Popova, Gončarova, Rodčenko in seveda Malevič. Med mnogimi ključnimi umetninami je bila razstavljena tudi fascinantna projekcija - ne slika, ki je združevala obe linji tako abstraktno kot tehnokozmistično – Supremus št. 56. Samo, da se takrat, še rosno mlad, nisem zavedal njenega pomena. Le kako bi se ga? Smešna je naknadna objektivizacija.

 

Nič manj pomembna ni bila retrospektivna razstava, posvečena Kazimirju Maleviču, ki so jo ravno tako postavili v Muzeju suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu leta 1989 pod vodstvom Marijana Susovskega. Med razstavljenimi umetninami sem pogrešal - tehnokozmistična dela. Ni jih bilo še na spregled, čeprav sem za njihov obstoj vedel že kar nekaj časa tako iz katalogov kot iz teoretskih knjig. Čakal sem jih, da mi bodo prišla naproti. Prvič sem dobil prelomno brošuro Suprematizem v roke šele leta 1992!

 

In zdaj preskok: z Dunjo Zupančič sva vstopila v svet kozmokinetike in telelogije leta 1995. V novem tisočletju sva najino delovanje poimenovala postgravitacijska umetnost. Po desetih letih umetniškega formatiranja postgravitacijske umetnosti se nama je pridružil Miha Turšič s svojim tehno jezikom. Po letu 2005 se je vse pospešilo do neslutenih razsežnosti. 

 

Digresija: Od 5. maja leta 1995,pa vse do današnjega dne nas je v naših umetniških naporih spremljal pariški časopis Liberation. Konec digresije.

 

Zgodovinske podpore postgravitacijske umetnosti so se organizirale v čvrsto izhodišče. Malevičevi tehnokozmistični liniji suprematizma se je priključil še Černigoj - Stepančičev konstruktivizem, v finalu pa še Zajčev računalniški Informatrix. Tisočletje se je lahko začelo!

 

Vrnimo se v besedilo komentarja, ki reflektira 15. december 1920: Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču na portalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram umetnost, če ne reflektiram tistega, kar je po mojem najpomembnejše. Vsi ti teksti so dokaz o tem, kako me Malevič globinsko določa. Ta hip, ko pišem besedilo komentarja, imam poleg sebe Malevičevo knjigo, ki sem jo dobil leta 1980. Imenujem jo moj umetniški um. Malevič me še danes prek knjige obvešča, da smo postgravitacijski umetniki v finalističnem zamahu razvojne umetnosti. Tako kot je Walt Whitman trideset let pred Malevičem v svoji poeziji obveščal svet o petju božanskega kvadrata.

 

Pred petimi leti, ko sem začel komentirati umetnost na portalu+, sem sam sebi zaukazal, da ne bom analiziral Neue Slowenische Kunst. Še vedno ga ne in ga tudi ne bom. A da bi lahko razumeli moje zavračanje postmodernistične stilne formacije - združevanja nezdružljivega – in moje vztrajno iskanje originala, bom v treh stavkih zapisal zelo preprosto misel o Neue Slowenische Kunst: delili smo se na dva dela, na večinskega, duchampovskega, in manjšinskega, malevičevskega. Duchampovska invencija in modernistična tradicija je bila takrat na Zahodu že prevladujoča in Ljubljana je - Zahod.

 

Sam sem v celoti, kakor tudi kasneje v postgravitacijskem obdobju z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem stal na Malevičevi tehnokozmistični poziciji. Krog je bil vedno naše izhodišče. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da je Melevič v zadnjem delu svojega življenja, vse do famoznega pogreba, zapustil tehnokozmistično linijo. Socrealistična agresija ga je pahnila k umiku, v čustveni spomin. Vrnil se je k začetku, k figuri in sliki. Odvezal je barvno vrečo in začel slikati svoj čustveni spomin z njiv sladkorne pese.

 

Za zaključek vas prosim, menim, da vas prvič v teh petih letih prosim, da natančno preberete citat iz besedila Suprematizem. Pri tem imejte zavest, da je bil napisan leta 1920, ko še ni bilo vesoljskega programa. In še to: imejte zavest, da je na Maleviča močno vplivala logika aerofotografije, ki se je v tistem času vzporedno razvijala z letalstvom:

 

"Če je vsaka oblika izraz čiste utilitaristične popolnosti, potem suprematistična oblika ni nič drugega kot znak dokončne utilitaristične moči konkretnega sveta prihodnosti. Ta oblika odraža dinamično stanje in kakor kaže letalu pot v vesolje, vendar ne z uporabo motorja in nerodnih, obupno skonstruiranih strojev, marveč s harmoničnim vključevanjem oblike v naravno delovanje, upoštevaje medsebojni magnetizem, da lahko potem novo obliko, sestavljajo vsi elementi narvnih sil, obliko, ki zato ne bo terjala motorjev, kril, koles, goriva. Povedano drugače, njeno telo, ki bo tvorilo celoto, ne bo sestavljeno iz raznolikih organizmov. Lahko bi rekli, da bo suprematistični stroj monoliten, brez omejitev. Njegovi vzvodi bodo izdelani iz vseh elementov, podobno kot zemeljska obla, ki vsebuje življenje v svoji popolnosti, da se bo vsako suprematistično telo vključilo v naravno organizacijo in oblikovalo nov satelit; nujno je le odkriti vzajemne odnose med dvema telesoma, ki drvita skozi vesolje. Zemlja in Luna – med njima lahko zgradimo povsem opremljen, nov suprematistični satelit, ki si bo sam začrtal svojo pot po orbiti. Če pozorno opazujemo suprematistične oblike v gibanju, lahko sklepamo, da je najbližjo pot do nekega planeta mogoče prepotovati samo s spiralnim gibanjem medprostorskih supramatističnih satelitov, ki bodo od enega do drugega planeta potovali v ravni črti, sestavljeni iz takšnih obročev. Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemeljskem površju. Vsi tehnični organizmi so pravzaprav zgolj majhni sateliti – ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto. Zakaj vsak izmed teh satelitov je opremljen z razumom in zmožen živeti lastno življenje." (prevod Kristina Pranjić)

 

15. decembra bomo praznovali stoto obletnico nastanka ključnega teoretskega besedila umetnosti XX. stoletja. Postgravitacijski finalizem pa se bo iztekel 2. maja 2045. Naj bo tako!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.509
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.388
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.395
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.550
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.299
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.405
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.153
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 986
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.110
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 757