Komentar

"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"

Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču na portalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram umetnost, če ne reflektiram tistega, kar je po mojem najpomembnejše. Vsi ti teksti so dokaz o tem, kako me Malevič globinsko določa. Ta hip, ko pišem besedilo komentarja, imam poleg sebe Malevičevo knjigo, ki sem jo dobil leta 1980. Imenujem jo moj umetniški um. Malevič me še danes prek knjige obvešča, da smo postgravitacijski umetniki v finalističnem zamahu razvojne umetnosti. Tako kot je Walt Whitman trideset let pred Malevičem v svoji poeziji obveščal svet o petju božanskega kvadrata.

07.11.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   suprematizem   1920   Vitebsk   Dunja Zupančič   Miha Turšič   NSK   Aleksander Flaker

15. decembra bomo praznovali stoto obletnico nastanka ključnega teoretskega besedila umetnosti XX. stoletja. Postgravitacijski finalizem pa se bo iztekel 2. maja 2045. Naj bo tako!

15. december je praznik vseh mojih praznikov, to je datum, ki mi pomeni vsaj toliko kot moj lastni rojstni dan. 15. decembra 1920 se je zaključil sedemletni razvojni interval umetniškega stila - suprematizem. S tem dnem se je dokončno vzpostavila ena najpomembnejših stilnih formacij minulega stoletja. Umetnik, teoretik in didakt Kazimir Malevič je na ta dan zaključil svoj tekst Suprematizem v mestu Vitebsk, ki se nahaja na beloruski strani v bližini meje z Rusijo. Malevičevo teoretsko besedilo me določa od prvega dne mojega poklicnega življenja. Ta datum imenujemo v teoretskem razpravljanju o umetnosti finalistična koordinata.

 

Drobna knjiga z naslovom Suprematizem je sistematično razložila stilno formacijo na 124 straneh s pomočjo teksta in štiriintridesetih risb. V njej sta se združili dve generalni ideji, ki sta se ves čas razvijali vzporedno: prva, ki je splošno sprejeta tako v strokovni kot zainteresirani javnosti, je šla v smeri abstraktnega slikarstva. Izhajala je iz osnovnih geometričnih likov. Malevič se je zavedal, da bo z vzpostavitvijo umetnosti iz kvadrata, kroga in geometrične figure – križa pri slikarskih mojstrih izzval nelagodje in načelno zavračanje. Zapisal je, da je s suprematizmom raztrgal modro-barvo-neba na dvoje, da je lahko v ozadju raztrganine zasvetila bela svetloba.

 

Druga formativna linija, ravno tako pomembna, je izhajala iz manj znane in redko poudarjene tehno strukture, izhajajoče iz kozmistične filozofije Fjodorova in njegovega učenca Ciolkovskega. Druga tehnokozmistična linija je dobila svoj smisel šele po petdesetih letih z nastopom računalniške umetnosti. Treba je še opozoriti na sovjetsko kinetično umetnost šestdesetih let, ki se ravno tako napaja iz tehnokozmistične suprematistične linije.

 

Lahko si mislite, kako sem bil vznemirjen, ko sem leta 1980 prvič prebral v beograjski izdaji knjige Malevič / Suprematizem brezpredmetno, finalistično besedilo iz 15. decembra leta 1920. A že davnega leta 1983 me je dr. Aleksander Flaker opozoril, naj se bojim suprematistične dekoracije, ki je bolj nevarna od vsakega brutalnega realizma in naj usmerim vso svojo energijo proti mehaničnim geometričnim oponašanjem. Od takrat naprej sem postal zelo pozoren na refleks dr. Flakerja.

 

Tistega leta 1983 me je v totalu presenetila in vznemirila razstava Umetnost Oktobrske epohe, ki je bila postavljena v Muzeju suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu. Kuriral jo je najobčutljivejši med vsemi kustosi, ki sem jih kadarkoli srečal v svetu vizualne umetnosti - Tihomir Milovac. Na njej sem prvič videl delni pregled antimimetične sovjetske umetnosti. Vsebovala je tako avantgardne kot eksperimentalne avtorje. Med njimi so bila takšna imena, kot so Tatlin, Kandinski, Popova, Gončarova, Rodčenko in seveda Malevič. Med mnogimi ključnimi umetninami je bila razstavljena tudi fascinantna projekcija - ne slika, ki je združevala obe linji tako abstraktno kot tehnokozmistično – Supremus št. 56. Samo, da se takrat, še rosno mlad, nisem zavedal njenega pomena. Le kako bi se ga? Smešna je naknadna objektivizacija.

 

Nič manj pomembna ni bila retrospektivna razstava, posvečena Kazimirju Maleviču, ki so jo ravno tako postavili v Muzeju suvremene umjetnosti (MSU) v Zagrebu leta 1989 pod vodstvom Marijana Susovskega. Med razstavljenimi umetninami sem pogrešal - tehnokozmistična dela. Ni jih bilo še na spregled, čeprav sem za njihov obstoj vedel že kar nekaj časa tako iz katalogov kot iz teoretskih knjig. Čakal sem jih, da mi bodo prišla naproti. Prvič sem dobil prelomno brošuro Suprematizem v roke šele leta 1992!

 

In zdaj preskok: z Dunjo Zupančič sva vstopila v svet kozmokinetike in telelogije leta 1995. V novem tisočletju sva najino delovanje poimenovala postgravitacijska umetnost. Po desetih letih umetniškega formatiranja postgravitacijske umetnosti se nama je pridružil Miha Turšič s svojim tehno jezikom. Po letu 2005 se je vse pospešilo do neslutenih razsežnosti. 

 

Digresija: Od 5. maja leta 1995,pa vse do današnjega dne nas je v naših umetniških naporih spremljal pariški časopis Liberation. Konec digresije.

 

Zgodovinske podpore postgravitacijske umetnosti so se organizirale v čvrsto izhodišče. Malevičevi tehnokozmistični liniji suprematizma se je priključil še Černigoj - Stepančičev konstruktivizem, v finalu pa še Zajčev računalniški Informatrix. Tisočletje se je lahko začelo!

 

Vrnimo se v besedilo komentarja, ki reflektira 15. december 1920: Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču na portalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram umetnost, če ne reflektiram tistega, kar je po mojem najpomembnejše. Vsi ti teksti so dokaz o tem, kako me Malevič globinsko določa. Ta hip, ko pišem besedilo komentarja, imam poleg sebe Malevičevo knjigo, ki sem jo dobil leta 1980. Imenujem jo moj umetniški um. Malevič me še danes prek knjige obvešča, da smo postgravitacijski umetniki v finalističnem zamahu razvojne umetnosti. Tako kot je Walt Whitman trideset let pred Malevičem v svoji poeziji obveščal svet o petju božanskega kvadrata.

 

Pred petimi leti, ko sem začel komentirati umetnost na portalu+, sem sam sebi zaukazal, da ne bom analiziral Neue Slowenische Kunst. Še vedno ga ne in ga tudi ne bom. A da bi lahko razumeli moje zavračanje postmodernistične stilne formacije - združevanja nezdružljivega – in moje vztrajno iskanje originala, bom v treh stavkih zapisal zelo preprosto misel o Neue Slowenische Kunst: delili smo se na dva dela, na večinskega, duchampovskega, in manjšinskega, malevičevskega. Duchampovska invencija in modernistična tradicija je bila takrat na Zahodu že prevladujoča in Ljubljana je - Zahod.

 

Sam sem v celoti, kakor tudi kasneje v postgravitacijskem obdobju z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem stal na Malevičevi tehnokozmistični poziciji. Krog je bil vedno naše izhodišče. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da je Melevič v zadnjem delu svojega življenja, vse do famoznega pogreba, zapustil tehnokozmistično linijo. Socrealistična agresija ga je pahnila k umiku, v čustveni spomin. Vrnil se je k začetku, k figuri in sliki. Odvezal je barvno vrečo in začel slikati svoj čustveni spomin z njiv sladkorne pese.

 

Za zaključek vas prosim, menim, da vas prvič v teh petih letih prosim, da natančno preberete citat iz besedila Suprematizem. Pri tem imejte zavest, da je bil napisan leta 1920, ko še ni bilo vesoljskega programa. In še to: imejte zavest, da je na Maleviča močno vplivala logika aerofotografije, ki se je v tistem času vzporedno razvijala z letalstvom:

 

"Če je vsaka oblika izraz čiste utilitaristične popolnosti, potem suprematistična oblika ni nič drugega kot znak dokončne utilitaristične moči konkretnega sveta prihodnosti. Ta oblika odraža dinamično stanje in kakor kaže letalu pot v vesolje, vendar ne z uporabo motorja in nerodnih, obupno skonstruiranih strojev, marveč s harmoničnim vključevanjem oblike v naravno delovanje, upoštevaje medsebojni magnetizem, da lahko potem novo obliko, sestavljajo vsi elementi narvnih sil, obliko, ki zato ne bo terjala motorjev, kril, koles, goriva. Povedano drugače, njeno telo, ki bo tvorilo celoto, ne bo sestavljeno iz raznolikih organizmov. Lahko bi rekli, da bo suprematistični stroj monoliten, brez omejitev. Njegovi vzvodi bodo izdelani iz vseh elementov, podobno kot zemeljska obla, ki vsebuje življenje v svoji popolnosti, da se bo vsako suprematistično telo vključilo v naravno organizacijo in oblikovalo nov satelit; nujno je le odkriti vzajemne odnose med dvema telesoma, ki drvita skozi vesolje. Zemlja in Luna – med njima lahko zgradimo povsem opremljen, nov suprematistični satelit, ki si bo sam začrtal svojo pot po orbiti. Če pozorno opazujemo suprematistične oblike v gibanju, lahko sklepamo, da je najbližjo pot do nekega planeta mogoče prepotovati samo s spiralnim gibanjem medprostorskih supramatističnih satelitov, ki bodo od enega do drugega planeta potovali v ravni črti, sestavljeni iz takšnih obročev. Pri delu s Suprematizmom sem odkril, da njegove oblike nimajo nič skupnega s tehnologijo na zemeljskem površju. Vsi tehnični organizmi so pravzaprav zgolj majhni sateliti – ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto. Zakaj vsak izmed teh satelitov je opremljen z razumom in zmožen živeti lastno življenje." (prevod Kristina Pranjić)

 

15. decembra bomo praznovali stoto obletnico nastanka ključnega teoretskega besedila umetnosti XX. stoletja. Postgravitacijski finalizem pa se bo iztekel 2. maja 2045. Naj bo tako!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.840
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.773
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.645
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.949
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.727
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.839
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509