Razkrivamo

30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik

V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo konec prihodnjega meseca minilo natanko trideset let. Uvodni tekst bo prispeval dr. Peter Jambrek, eden ključnih "ustanovnih očetov" slovenske države. V prvem delu objavljamo Jambrekov zapis o Jožetu Pučniku, predsedniku tedanje Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), temu pa bo sledil nekoliko daljši tekst o tem, kako je sploh prišlo do plebiscita, zakaj in kdo je "kriv" za to. Trideset let kasneje smo se namreč znašli v nekoliko paradoksalni situaciji, kajti v vrednostno povsem izpraznjeni slovenski politiki se bo očitno vnel tudi spopad za (re)interpretacijo tega dela nacionalne zgodovine. Toda na portalu+ smo k besedi povabili ključne protagoniste takratnega dogajanja, zato bodo vsi zapisi dejansko pričevanja iz prve roke ...

09.11.2020 21:30
Piše: Peter Jambrek
Ključne besede:   Peter Jambrek   plebiscit   DEMOS   Jože Pučnik   oblast   osamosvojitev   Slovenija

Foto: Denis Sarkić

Težko se je izogniti Pučnikovem simbolnem liku odrešenika, ki se je vrnil, da bi končal svoj nedokončani posel. Imel je karizmo žrtve, vredne vere v legitimiteto njegove premočrtne odločnosti, tokrat z upanjem na končni uspeh osebne in nacionalne osvoboditve

Jože Pučnik je bil prvič aretiran in obsojen na devet let zapora leta 1958 zaradi "spodkopavanja socialistične ureditve" in nagovarjanja delavcev k štrajku. Leta 1963 so ga po petih letih izpustili iz zapora. Na prostosti je začel objavljati v novo ustanovljeni reviji Perspektive. Drugič so ga aretirali in obsodili na dve leti zapora po tem, ko je objavil članek O dilemah našega kmetijstva. Na prostost je prišel spet leta 1964 po skupno sedmih letih prestanega  zapora.

 

Pučnik je na pogled iz zgodovinske razdalje bolj zapletena javna osebnost, kot jo imamo v kolektivnem spominu. Literarna veda priznava, da je lik Antigone iz enako naslovljene drame Dominika Smoleta spominjal na uporniško in zaporniško usodo Jožeta Pučnika. Janko Kos sicer navaja, da je bil Pučnik gotovo izhodišče Smoletove dramske domišljije o Antigoni kot politični žrtvi nasilne oblasti, vendar kot lik in ne kot konkretna oseba. Sicer pa tudi Antigona kot osrednja osebnost spoh ne nastopi v odrskem dogajanju Smoletove drame. Kermanunerjev Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem, ki  je pravzaprav portret Pučnika na ozadju portreta Pirjevca in seveda Kermaunerja samega, odpira podobno zanimiva vprašanja, na primer o tem, kdo je Kreont (Boris Kraigher, Stane Kavčič, morda celo Josip Broz ali Milan Kučan?), kdo Polineik (žrtve povojnega množičnega umora?), kdo Antigona (Pučnik?), kdo Ismena (Kermauner in drugi prijatelji iz "herojske", tudi kritične generacije Perspektiv, ki so ga izdali in sami poskušali nato racionalizirati svojo krivdo?).

 

Ampak Pučnikova - Antigonina zgodba je iz let 1958–1966. Taras Kermauner jo nekje v svojem bogoiskateljskem navdušenju imenuje tudi "križev pot" - kar Pučnika potegne iz antične tragedije v biblijsko zgodbo o odrešeniku, ki  ga po trpljenju in smrti na tem svetu pričaka vnebovzetje. No, Pučnik se je preselil v Nemčijo. Tudi tam mu sicer ni bilo lahko, Zahodna Nemčija v času hladne vojne tudi ni bila domovina, ki bi zahtevala odrešilni prevrat. Sredi osemdesetih let se je Pučnik po dveh desetletletjih začel vračati v slovenski svet, najprej s članki v Novi reviji, odločilno pa z razpravo o Političnem sistemu civilne družbe v Prispevkih za slovenski nacionalni program (57. številka Nove revije iz leta 1987). Zavzel se je za tedaj strogo prepovedano ustanovitev političnih strank na podlagi nove ustavne ureditve civilnega pluralizma, ter za takrat enako nedopustno uveljavitev neodtujljive pravice Slovencev do narodne suverenosti in državnosti. Proti koncu osemdesetih let se je odzval na povabilo prijateljev iz kroga Nove revije in iz slovenskega pomladnega gibanja ter se vrnil v Slovenijo. Nemudoma se je vključil v tedanje osamosvojitvene pobude in dejanja. Izvoljen je bil za predsednika Slovenske socialdemokratske zveze in za predsednika Sveta Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), koalicije novih zvez in strank.

 

Težko se je izogniti Pučnikovem simbolnem liku odrešenika, ki se je vrnil, da bi končal svoj nedokončani posel. Imel je karizmo žrtve, vredne vere v legitimiteto njegove premočrtne odločnosti, tokrat z upanjem na končni uspeh osebne in nacionalne osvoboditve. Pučniku po vrnitvi v Slovenijo ni bilo treba več (neuspešno) organizirati uporniških trojk proti slovenskemu komunizmu šestdesetih let, nasprotno – že zbrane množice so ga pričakale z odprtimi rokami. V drugih okoliščinah je Pučnik torej ponovno zastavil svoj upor proti Kreontu (močno oslabljenem Kučanu?) ter v novih razmerah poskusil dokončno razrešiti osrednjo slovensko tragedijo simbolnega in dejanskega pokopa žrtev povojnega množičnega umora (kot ga je simbolizirala moralna zahteva Smoletove Antigone).

 

Kot sociologi in narojeni kristjani vemo, da ljudje (tudi Pučnik) obračajo, Bog pa obrne, in da zgodovine ne delajo ljudje, ampak silnice njihovih "paralelogramov" (Marx, Engels). Jože Pučnik je gotovo slovenska zgodovinska osebnost, verjetno celo vrhovna in osrednja. Sicer ni nič narobe, če spominska zgodovina mitologizira ključne ljudi in če jim pesniki (Sofokles, Brecht, Anouilh, Smole) dajejo za povrh še človeško dušo in podobo. Simboli in rituali so imeli, imajo in bodo vedno imeli konkretne in aktualne učinke za ohranjanje legitimnosti družinskih in nacionalnih skupnosti. Obujanje spominov na starše daje ljudem, tudi narodom in državam za njihov obstoj in razvoj nujno legitimiteto. V tem smislu Pučnik ostaja najbolj verodostojna in osrednja osebnost tiste slovenske kritične (velike?) generacije, ki ji je zgodovina namenila privilegij biti na pravem kraju v pravem času. Poskusu odrekati mu ta položaj, bi morali šteti za herezo, ki nasprotuje prostovoljni odločitvi Slovencev za obstoj in osebno svobodo v suvereni nacionalni državi.

 

Pučnikovo drugo, ključno in uspešno poslanstvo (1987-1992) se je sicer končalo s porazom na predsedniških volitvah (1990) in porazom na parlamentarnih volitvah (1992), nakar je odstopil s položaja predsednika stranke, se 1996 umaknil iz aktivne politike ter se vrnil v Nemčijo, kjer je umrl leta 2003. Pučnik pravzaprav veliko večino svojega aktivnega političnega časa kljub odločnim osebnim naporom ni bil uspešen, ni premaknil veliko navzven oprijemljivega. Bil pa je vedno isti Jože Pučnik: Močan, odločen in pogumen kmečki fant. Prodoren, kritičen in reševanju življenskih problemov ljudi zavezan javni intelektualec. Iskren, pošten, resnicoljuben in v tem do konca in  korenito načelen. Vse to je bil tisti nujni pogoj, zaradi katerega  je bil povabljen in se je tudi sam odločil priti ob pravem času na pravi kraj. 

 

Omenjenega pravega, odločilnega, zgoščenega zgodovinskega časa, ko je Pučnik v resnici odločilno premaknil slovensko zgodovino, je bilo pravzaprav v njegovem polstletnem borbenem javnem političnem in moralnem življenju (1950–2000)  le malo, če smo natančni, samo eno leto – 1990. Njegova glavna zasluga je, da je organizacijsko mehko, vendar simbolno trdno povezal demokratsko opozicijo Slovenije za osvoboditev izpod bivšega režima. Bil je pobudnik plebiscita, katerega zmagoviti izid je tudi neposredno po ljudskem glasovanju branil in ubranil z enako odločnostjo v sporih z zavezniki in nasprotniki. 

 

Zato je trideseta obletnica odločitve koalicije DEMOS za plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije odlična priložnost, da se dr. Joežetu Pučniku ponovno zahvalimo za vse, kar je postoril v dobro Slovenije in njenih državljanov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.704
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.450
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.662
04/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.194
05/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.711
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.121
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 792
08/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
09/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885
10/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 326