Razkrivamo

30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik

V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo konec prihodnjega meseca minilo natanko trideset let. Uvodni tekst bo prispeval dr. Peter Jambrek, eden ključnih "ustanovnih očetov" slovenske države. V prvem delu objavljamo Jambrekov zapis o Jožetu Pučniku, predsedniku tedanje Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), temu pa bo sledil nekoliko daljši tekst o tem, kako je sploh prišlo do plebiscita, zakaj in kdo je "kriv" za to. Trideset let kasneje smo se namreč znašli v nekoliko paradoksalni situaciji, kajti v vrednostno povsem izpraznjeni slovenski politiki se bo očitno vnel tudi spopad za (re)interpretacijo tega dela nacionalne zgodovine. Toda na portalu+ smo k besedi povabili ključne protagoniste takratnega dogajanja, zato bodo vsi zapisi dejansko pričevanja iz prve roke ...

09.11.2020 21:30
Piše: Peter Jambrek
Ključne besede:   Peter Jambrek   plebiscit   DEMOS   Jože Pučnik   oblast   osamosvojitev   Slovenija

Foto: Denis Sarkić

Težko se je izogniti Pučnikovem simbolnem liku odrešenika, ki se je vrnil, da bi končal svoj nedokončani posel. Imel je karizmo žrtve, vredne vere v legitimiteto njegove premočrtne odločnosti, tokrat z upanjem na končni uspeh osebne in nacionalne osvoboditve

Jože Pučnik je bil prvič aretiran in obsojen na devet let zapora leta 1958 zaradi "spodkopavanja socialistične ureditve" in nagovarjanja delavcev k štrajku. Leta 1963 so ga po petih letih izpustili iz zapora. Na prostosti je začel objavljati v novo ustanovljeni reviji Perspektive. Drugič so ga aretirali in obsodili na dve leti zapora po tem, ko je objavil članek O dilemah našega kmetijstva. Na prostost je prišel spet leta 1964 po skupno sedmih letih prestanega  zapora.

 

Pučnik je na pogled iz zgodovinske razdalje bolj zapletena javna osebnost, kot jo imamo v kolektivnem spominu. Literarna veda priznava, da je lik Antigone iz enako naslovljene drame Dominika Smoleta spominjal na uporniško in zaporniško usodo Jožeta Pučnika. Janko Kos sicer navaja, da je bil Pučnik gotovo izhodišče Smoletove dramske domišljije o Antigoni kot politični žrtvi nasilne oblasti, vendar kot lik in ne kot konkretna oseba. Sicer pa tudi Antigona kot osrednja osebnost spoh ne nastopi v odrskem dogajanju Smoletove drame. Kermanunerjev Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem, ki  je pravzaprav portret Pučnika na ozadju portreta Pirjevca in seveda Kermaunerja samega, odpira podobno zanimiva vprašanja, na primer o tem, kdo je Kreont (Boris Kraigher, Stane Kavčič, morda celo Josip Broz ali Milan Kučan?), kdo Polineik (žrtve povojnega množičnega umora?), kdo Antigona (Pučnik?), kdo Ismena (Kermauner in drugi prijatelji iz "herojske", tudi kritične generacije Perspektiv, ki so ga izdali in sami poskušali nato racionalizirati svojo krivdo?).

 

Ampak Pučnikova - Antigonina zgodba je iz let 1958–1966. Taras Kermauner jo nekje v svojem bogoiskateljskem navdušenju imenuje tudi "križev pot" - kar Pučnika potegne iz antične tragedije v biblijsko zgodbo o odrešeniku, ki  ga po trpljenju in smrti na tem svetu pričaka vnebovzetje. No, Pučnik se je preselil v Nemčijo. Tudi tam mu sicer ni bilo lahko, Zahodna Nemčija v času hladne vojne tudi ni bila domovina, ki bi zahtevala odrešilni prevrat. Sredi osemdesetih let se je Pučnik po dveh desetletletjih začel vračati v slovenski svet, najprej s članki v Novi reviji, odločilno pa z razpravo o Političnem sistemu civilne družbe v Prispevkih za slovenski nacionalni program (57. številka Nove revije iz leta 1987). Zavzel se je za tedaj strogo prepovedano ustanovitev političnih strank na podlagi nove ustavne ureditve civilnega pluralizma, ter za takrat enako nedopustno uveljavitev neodtujljive pravice Slovencev do narodne suverenosti in državnosti. Proti koncu osemdesetih let se je odzval na povabilo prijateljev iz kroga Nove revije in iz slovenskega pomladnega gibanja ter se vrnil v Slovenijo. Nemudoma se je vključil v tedanje osamosvojitvene pobude in dejanja. Izvoljen je bil za predsednika Slovenske socialdemokratske zveze in za predsednika Sveta Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), koalicije novih zvez in strank.

 

Težko se je izogniti Pučnikovem simbolnem liku odrešenika, ki se je vrnil, da bi končal svoj nedokončani posel. Imel je karizmo žrtve, vredne vere v legitimiteto njegove premočrtne odločnosti, tokrat z upanjem na končni uspeh osebne in nacionalne osvoboditve. Pučniku po vrnitvi v Slovenijo ni bilo treba več (neuspešno) organizirati uporniških trojk proti slovenskemu komunizmu šestdesetih let, nasprotno – že zbrane množice so ga pričakale z odprtimi rokami. V drugih okoliščinah je Pučnik torej ponovno zastavil svoj upor proti Kreontu (močno oslabljenem Kučanu?) ter v novih razmerah poskusil dokončno razrešiti osrednjo slovensko tragedijo simbolnega in dejanskega pokopa žrtev povojnega množičnega umora (kot ga je simbolizirala moralna zahteva Smoletove Antigone).

 

Kot sociologi in narojeni kristjani vemo, da ljudje (tudi Pučnik) obračajo, Bog pa obrne, in da zgodovine ne delajo ljudje, ampak silnice njihovih "paralelogramov" (Marx, Engels). Jože Pučnik je gotovo slovenska zgodovinska osebnost, verjetno celo vrhovna in osrednja. Sicer ni nič narobe, če spominska zgodovina mitologizira ključne ljudi in če jim pesniki (Sofokles, Brecht, Anouilh, Smole) dajejo za povrh še človeško dušo in podobo. Simboli in rituali so imeli, imajo in bodo vedno imeli konkretne in aktualne učinke za ohranjanje legitimnosti družinskih in nacionalnih skupnosti. Obujanje spominov na starše daje ljudem, tudi narodom in državam za njihov obstoj in razvoj nujno legitimiteto. V tem smislu Pučnik ostaja najbolj verodostojna in osrednja osebnost tiste slovenske kritične (velike?) generacije, ki ji je zgodovina namenila privilegij biti na pravem kraju v pravem času. Poskusu odrekati mu ta položaj, bi morali šteti za herezo, ki nasprotuje prostovoljni odločitvi Slovencev za obstoj in osebno svobodo v suvereni nacionalni državi.

 

Pučnikovo drugo, ključno in uspešno poslanstvo (1987-1992) se je sicer končalo s porazom na predsedniških volitvah (1990) in porazom na parlamentarnih volitvah (1992), nakar je odstopil s položaja predsednika stranke, se 1996 umaknil iz aktivne politike ter se vrnil v Nemčijo, kjer je umrl leta 2003. Pučnik pravzaprav veliko večino svojega aktivnega političnega časa kljub odločnim osebnim naporom ni bil uspešen, ni premaknil veliko navzven oprijemljivega. Bil pa je vedno isti Jože Pučnik: Močan, odločen in pogumen kmečki fant. Prodoren, kritičen in reševanju življenskih problemov ljudi zavezan javni intelektualec. Iskren, pošten, resnicoljuben in v tem do konca in  korenito načelen. Vse to je bil tisti nujni pogoj, zaradi katerega  je bil povabljen in se je tudi sam odločil priti ob pravem času na pravi kraj. 

 

Omenjenega pravega, odločilnega, zgoščenega zgodovinskega časa, ko je Pučnik v resnici odločilno premaknil slovensko zgodovino, je bilo pravzaprav v njegovem polstletnem borbenem javnem političnem in moralnem življenju (1950–2000)  le malo, če smo natančni, samo eno leto – 1990. Njegova glavna zasluga je, da je organizacijsko mehko, vendar simbolno trdno povezal demokratsko opozicijo Slovenije za osvoboditev izpod bivšega režima. Bil je pobudnik plebiscita, katerega zmagoviti izid je tudi neposredno po ljudskem glasovanju branil in ubranil z enako odločnostjo v sporih z zavezniki in nasprotniki. 

 

Zato je trideseta obletnica odločitve koalicije DEMOS za plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije odlična priložnost, da se dr. Joežetu Pučniku ponovno zahvalimo za vse, kar je postoril v dobro Slovenije in njenih državljanov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.057
02/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.929
03/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.566
04/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.442
05/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.309
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.370
07/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.393
08/
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
Miha Burger
Ogledov: 971
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.234
10/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.595