Razkrivamo

30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik

V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo konec prihodnjega meseca minilo natanko trideset let. Uvodni tekst bo prispeval dr. Peter Jambrek, eden ključnih "ustanovnih očetov" slovenske države. V prvem delu objavljamo Jambrekov zapis o Jožetu Pučniku, predsedniku tedanje Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), temu pa bo sledil nekoliko daljši tekst o tem, kako je sploh prišlo do plebiscita, zakaj in kdo je "kriv" za to. Trideset let kasneje smo se namreč znašli v nekoliko paradoksalni situaciji, kajti v vrednostno povsem izpraznjeni slovenski politiki se bo očitno vnel tudi spopad za (re)interpretacijo tega dela nacionalne zgodovine. Toda na portalu+ smo k besedi povabili ključne protagoniste takratnega dogajanja, zato bodo vsi zapisi dejansko pričevanja iz prve roke ...

09.11.2020 21:30
Piše: Peter Jambrek
Ključne besede:   Peter Jambrek   plebiscit   DEMOS   Jože Pučnik   oblast   osamosvojitev   Slovenija

Foto: Denis Sarkić

Težko se je izogniti Pučnikovem simbolnem liku odrešenika, ki se je vrnil, da bi končal svoj nedokončani posel. Imel je karizmo žrtve, vredne vere v legitimiteto njegove premočrtne odločnosti, tokrat z upanjem na končni uspeh osebne in nacionalne osvoboditve

Jože Pučnik je bil prvič aretiran in obsojen na devet let zapora leta 1958 zaradi "spodkopavanja socialistične ureditve" in nagovarjanja delavcev k štrajku. Leta 1963 so ga po petih letih izpustili iz zapora. Na prostosti je začel objavljati v novo ustanovljeni reviji Perspektive. Drugič so ga aretirali in obsodili na dve leti zapora po tem, ko je objavil članek O dilemah našega kmetijstva. Na prostost je prišel spet leta 1964 po skupno sedmih letih prestanega  zapora.

 

Pučnik je na pogled iz zgodovinske razdalje bolj zapletena javna osebnost, kot jo imamo v kolektivnem spominu. Literarna veda priznava, da je lik Antigone iz enako naslovljene drame Dominika Smoleta spominjal na uporniško in zaporniško usodo Jožeta Pučnika. Janko Kos sicer navaja, da je bil Pučnik gotovo izhodišče Smoletove dramske domišljije o Antigoni kot politični žrtvi nasilne oblasti, vendar kot lik in ne kot konkretna oseba. Sicer pa tudi Antigona kot osrednja osebnost spoh ne nastopi v odrskem dogajanju Smoletove drame. Kermanunerjev Skupinski portret z Dušanom Pirjevcem, ki  je pravzaprav portret Pučnika na ozadju portreta Pirjevca in seveda Kermaunerja samega, odpira podobno zanimiva vprašanja, na primer o tem, kdo je Kreont (Boris Kraigher, Stane Kavčič, morda celo Josip Broz ali Milan Kučan?), kdo Polineik (žrtve povojnega množičnega umora?), kdo Antigona (Pučnik?), kdo Ismena (Kermauner in drugi prijatelji iz "herojske", tudi kritične generacije Perspektiv, ki so ga izdali in sami poskušali nato racionalizirati svojo krivdo?).

 

Ampak Pučnikova - Antigonina zgodba je iz let 1958–1966. Taras Kermauner jo nekje v svojem bogoiskateljskem navdušenju imenuje tudi "križev pot" - kar Pučnika potegne iz antične tragedije v biblijsko zgodbo o odrešeniku, ki  ga po trpljenju in smrti na tem svetu pričaka vnebovzetje. No, Pučnik se je preselil v Nemčijo. Tudi tam mu sicer ni bilo lahko, Zahodna Nemčija v času hladne vojne tudi ni bila domovina, ki bi zahtevala odrešilni prevrat. Sredi osemdesetih let se je Pučnik po dveh desetletletjih začel vračati v slovenski svet, najprej s članki v Novi reviji, odločilno pa z razpravo o Političnem sistemu civilne družbe v Prispevkih za slovenski nacionalni program (57. številka Nove revije iz leta 1987). Zavzel se je za tedaj strogo prepovedano ustanovitev političnih strank na podlagi nove ustavne ureditve civilnega pluralizma, ter za takrat enako nedopustno uveljavitev neodtujljive pravice Slovencev do narodne suverenosti in državnosti. Proti koncu osemdesetih let se je odzval na povabilo prijateljev iz kroga Nove revije in iz slovenskega pomladnega gibanja ter se vrnil v Slovenijo. Nemudoma se je vključil v tedanje osamosvojitvene pobude in dejanja. Izvoljen je bil za predsednika Slovenske socialdemokratske zveze in za predsednika Sveta Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), koalicije novih zvez in strank.

 

Težko se je izogniti Pučnikovem simbolnem liku odrešenika, ki se je vrnil, da bi končal svoj nedokončani posel. Imel je karizmo žrtve, vredne vere v legitimiteto njegove premočrtne odločnosti, tokrat z upanjem na končni uspeh osebne in nacionalne osvoboditve. Pučniku po vrnitvi v Slovenijo ni bilo treba več (neuspešno) organizirati uporniških trojk proti slovenskemu komunizmu šestdesetih let, nasprotno – že zbrane množice so ga pričakale z odprtimi rokami. V drugih okoliščinah je Pučnik torej ponovno zastavil svoj upor proti Kreontu (močno oslabljenem Kučanu?) ter v novih razmerah poskusil dokončno razrešiti osrednjo slovensko tragedijo simbolnega in dejanskega pokopa žrtev povojnega množičnega umora (kot ga je simbolizirala moralna zahteva Smoletove Antigone).

 

Kot sociologi in narojeni kristjani vemo, da ljudje (tudi Pučnik) obračajo, Bog pa obrne, in da zgodovine ne delajo ljudje, ampak silnice njihovih "paralelogramov" (Marx, Engels). Jože Pučnik je gotovo slovenska zgodovinska osebnost, verjetno celo vrhovna in osrednja. Sicer ni nič narobe, če spominska zgodovina mitologizira ključne ljudi in če jim pesniki (Sofokles, Brecht, Anouilh, Smole) dajejo za povrh še človeško dušo in podobo. Simboli in rituali so imeli, imajo in bodo vedno imeli konkretne in aktualne učinke za ohranjanje legitimnosti družinskih in nacionalnih skupnosti. Obujanje spominov na starše daje ljudem, tudi narodom in državam za njihov obstoj in razvoj nujno legitimiteto. V tem smislu Pučnik ostaja najbolj verodostojna in osrednja osebnost tiste slovenske kritične (velike?) generacije, ki ji je zgodovina namenila privilegij biti na pravem kraju v pravem času. Poskusu odrekati mu ta položaj, bi morali šteti za herezo, ki nasprotuje prostovoljni odločitvi Slovencev za obstoj in osebno svobodo v suvereni nacionalni državi.

 

Pučnikovo drugo, ključno in uspešno poslanstvo (1987-1992) se je sicer končalo s porazom na predsedniških volitvah (1990) in porazom na parlamentarnih volitvah (1992), nakar je odstopil s položaja predsednika stranke, se 1996 umaknil iz aktivne politike ter se vrnil v Nemčijo, kjer je umrl leta 2003. Pučnik pravzaprav veliko večino svojega aktivnega političnega časa kljub odločnim osebnim naporom ni bil uspešen, ni premaknil veliko navzven oprijemljivega. Bil pa je vedno isti Jože Pučnik: Močan, odločen in pogumen kmečki fant. Prodoren, kritičen in reševanju življenskih problemov ljudi zavezan javni intelektualec. Iskren, pošten, resnicoljuben in v tem do konca in  korenito načelen. Vse to je bil tisti nujni pogoj, zaradi katerega  je bil povabljen in se je tudi sam odločil priti ob pravem času na pravi kraj. 

 

Omenjenega pravega, odločilnega, zgoščenega zgodovinskega časa, ko je Pučnik v resnici odločilno premaknil slovensko zgodovino, je bilo pravzaprav v njegovem polstletnem borbenem javnem političnem in moralnem življenju (1950–2000)  le malo, če smo natančni, samo eno leto – 1990. Njegova glavna zasluga je, da je organizacijsko mehko, vendar simbolno trdno povezal demokratsko opozicijo Slovenije za osvoboditev izpod bivšega režima. Bil je pobudnik plebiscita, katerega zmagoviti izid je tudi neposredno po ljudskem glasovanju branil in ubranil z enako odločnostjo v sporih z zavezniki in nasprotniki. 

 

Zato je trideseta obletnica odločitve koalicije DEMOS za plebiscit o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije odlična priložnost, da se dr. Joežetu Pučniku ponovno zahvalimo za vse, kar je postoril v dobro Slovenije in njenih državljanov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.840
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.773
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.645
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.949
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.727
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.839
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509