Komentar

In memoriam Neda Pagon (1941-2020)

Neda Pagon je bila "stara marksistka". Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po naravi stvari vedno zadevajo tudi druge. Za razliko od večine vplivnih sodobnikov je bila brez smisla za čistunske (mikro)delitve. Ljudi z drugačnimi pogledi ni doživljala kot grožnje: imela je dovolj bralnih in siceršnjih izkušenj, da se je lahko pogovarjala z zagovorniki različnih tradicij in vizij. Razumela jih je tudi onstran strinjanja.

11.11.2020 21:08
Piše: Igor Grdina
Ključne besede:   Neda Pagon   In memoriam   Igor Grdina   Studia Humanitatis   sociologija   Francija   marksizem   Nova revija   Sartre   Črni Vrh

Foto: Mediaspeed

Mnogi ljudje sijajno začenjajo, potem pa se upehajo. Neda Pagon je vedno vztrajala. Marsikdaj vsem(u) navkljub.

Na pogrebu Franklina D. Roosevelta je nekdo vprašal ob sebi stoječega ihtečega moža: "Ste ga poznali?" Ogovorjeni je odvrnil: "Nisem. A on je poznal mene." Nadaljnja pojasnila niso bila potrebna.

 

Za sociologe poznavanje ljudi – bodisi osebno bodisi psihološko – onstran osebnih srečanj ni nič manj pomembno kakor za politike. Neda Pagon se je tega v polni meri zavedala. Njeno razumevanje sociologije ni temeljilo na anketah – ki jim lahko človek verjame samo, če jih ponaredi sam –, temveč na poglobljenih pogovorih in na kritičnem branju temeljnih del vrste različnih strok. Ne kompendijev. Nekaj pa je seveda pridala tudi intuicija in zaupanje, ki ga je s svojo osebnostjo vzbujala pri drugih. V občutenjih nekaterih ljudi je bilo zaostreno celo do stopnje svojevrstne preroškosti. Ena od najznamenitejših igralk ljubljanske Drame nekaj časa celo ni šla na premierni oder brez njenih bodrilnih besed.

 

Neda Pagon je pripadala prvim generacijam raziskovalcev po vnovični vzpostavitvi sociologije. Te stroke na Slovenskem kljub razmeroma bogati tradiciji in nezanemarljivim dosežkom v času habsburške monarhije in južnoslovanske kraljevine po drugi svetovni vojni nekaj časa ni smelo biti. Jože Goričar, ki jo je lahko razvil na novo – vendar na mnogo ožjih temeljih od tistih, na katerih je stala pred vsespreminjajočim velikim spopadom –, se je čudil njeni izbiri študija: porekla ni bila pravega. Pagoni so namreč bili v nekdaj dovolj znanem klimatskim zdravilišču Črni Vrh natanko tisto, kar si je Fran Levstik predstavljal pod pojmom "veljavni domačini". Celo v poimenovanju posameznih lokalitet so zapustili spomin. Oče Nede Pagon ni bil samo lastnik čislanega penziona, temveč tudi edinega telefona v domačem kraju. In vrh vsega še eden prvih imetnikov vozniškega dovoljenja na Goriškem. Pri vojakih je kot šofer od blizu videl najbolj razvpite vojskovodje Mussolinijevega novega rimskega imperija. Nanj niso napravili posebnega vtisa; značilno je njegova 13. aprila 1941 – torej v dneh razkroja armad kraljevske Jugoslavije – rojena hčerka dobila ime Neda Adriana. Po propadu italijanske fašistične oblasti, v katerega Pagoni niso dvomili, bo preprosto Jadranka. Država liktorskega snopa je potem res doživela razsul, nova zemljanka pa je vseeno ostala pri svojem imenu.

 

Neda Pagon je enako kot disciplina, ki se ji je zapisala v bistvenem smislu, morala začeti ab ovo. Izpraznjena miza je pomenila tako olajševalno kot oteževalno okoliščino. Tradicija ni bila breme, po drugi strani pa ni bilo ne privlačnih zgledov ne jasnih mer vrednosti. Neda Pagon si je jasno predstavo o slednjih ustvarila šele na študijskem izpopolnjevanju v Franciji, katere jezik – pa seveda tudi duha – je prav tako študirala. V času, ko jo je državniško krmaril General, filozofsko pa Sartre. Prvemu – voditelju zmagovalcev, ki je v največji med vsemi vojnami imel prav bolj kot kdor koli v Franciji – je nasprotovala. Verjetno zato, ker ni zaupala ljudem, za katere so njihovi privrženci menili, da se ne morejo motiti. Drugemu je pritrjevala. Morda zato, ker nikoli ne bi mogel zares postati niti četovodja. In z njim je bila najsoglasnejša v edinstvenem času – maja 1968. Tedaj se je na pariških ulicah znašla med ljudmi, ki so v imenu realizma terjali nemogoče. Naslednje leto se je to tudi zgodilo: General se je poslovil, ko ni uspel z ustavno reformo, ki bi aktiviral celotno Francijo – vendar ne za prestolniške intelektualce, temveč za Republiko. Danes je Sartre mrtev, de Gaulle pa se počasi vrača. Filmska platna je že zavzel. Tudi toliko in toliko let pozneje so realne nemogoče stvari. A drugačne kot nekoč.

 

Neda Pagon je po vrnitvi v Ljubljano doživela še domačo polrepliko pariških nemirov. Za razliko od Generala je Maršal po njej obstal. O usodnosti dogajanja na pariškem in ljubljanskem asfaltu sva se toliko in toliko let pozneje veliko pogovarjala. Ne ravno strinjajoče, a vedno navdihujoče. Nedi, ki je izza računalniškega ekrana in tipkovnice ob kavi in prižgani cigareti neutrudno razlagala svoja nekdanja in sedanja razumevanja ter razpletala gordijske vozle tajne zgodovine, se v takih trenutkih ni nikamor mudilo. Knjiga, katere prevod je ravno pilila – ali pa popravljala šlampasto opravljeno korekturo –, bo že počakala. Najprej so na vrsti ljudje. Potem pa se najde čas tudi za potiskan papir. Z njim je bil tako ali tako zmerom križ: kakor Karel V. ni videl povsem usklajenega teka mehanskih ur, s katerimi se je obdajal, tako Neda Pagon – najskrbnejša urednica, kar sem jih imel priložnost spoznati (enemu od prevajalcev je kupila celo hlače, saj s tistimi, ki so postale luknjičaste ob poslovenjevanju štirih debelih zvezkov filozofsko razgrete proze, le ni mogel hoditi po svetu!) – ni ugledala dveh knjig polagoma množeče se Zelene zbirke Studia humanitatis v enakih zelenkastih in rumenkastih odtenkih ... A kakor so bili raznoliki zvezki, so bili individualizirani tudi njihovi bralci. Neda Pagon jih je poznala. Res je vedno poudarjala, da za nobeno knjigo ni mogoče reči, ali bo uspela na trgu ali ne, toda o tem, da bo prej ali slej kaj spremenila oziroma premaknila, je bila prepričana. Ne zaman – čeprav velikokrat zastonj.

 

Mnogi ljudje sijajno začenjajo, potem pa se upehajo. Neda Pagon je vedno vztrajala. Marsikdaj vsem(u) navkljub. Ni bila polagalka temeljev prelomne Zelene zbirke, vendar je ta potem vrsto let živela predvsem zaradi njene pobudnosti. Ustanovila je drugačno humanistično fakulteto, kakor si jo je lahko predstavljali etablirana akademska sfera, in ji omogočila delati, česar drugi niso. Več profesorjem – denimo sijajnemu Dubravku Škiljanu – je tako podarila stik študenti, ko so duhovno pritlikavi baroni strok naredili vse, da bi ostali brez poslušalcev.

 

Neda Pagon je bila "stara marksistka". Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po naravi stvari vedno zadevajo tudi druge. Za razliko od večine vplivnih sodobnikov je bila brez smisla za čistunske (mikro)delitve. Ljudi z drugačnimi pogledi ni doživljala kot grožnje: imela je dovolj bralnih in siceršnjih izkušenj, da se je lahko pogovarjala z zagovorniki različnih tradicij in vizij. Razumela jih je tudi onstran strinjanja. Ko je bila Nova revija prisiljena zapreti vrata, je na prošnjo ene od agencij spisala izjavo ob tem dogodku. Njene besede nikoli niso bile objavljene, saj se ji je zdelo potrebno poudariti zgolj škodo, ki smo jo zaradi stesnitve obzorij utrpeli vsi. Prav zaradi takšnega dojemanja stvari in ljudi je tisti, ki se nikoli niso potrudili z lastno mislijo dokopati do svojega mnenja in so zato bili obsojeni na reproduciranje splošnih – konfekcijsko-agencijskih – sodb, sčasoma niso več hoteli poznati.

 

Marsikaj se spreminja s slovesom Nede Pagon. Dandanes se zdi, da se s 25. oktobrom 2020 več stvari sklepa kakor začenja. Vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Kdor je poznal tudi tiste ljudi, ki jih nikoli ni srečal, namreč ne zapušča le dediščine, temveč predvsem nasledstvo. Z vsem in v celoti postane pobuda. In more biti kot tak spoznan tudi pri ljudeh, ki ga nikoli niso srečali.

 

Dr. Igor Grdina je zgodovinar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.840
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.773
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.645
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.949
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.727
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.839
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509