Komentar

In memoriam Neda Pagon (1941-2020)

Neda Pagon je bila "stara marksistka". Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po naravi stvari vedno zadevajo tudi druge. Za razliko od večine vplivnih sodobnikov je bila brez smisla za čistunske (mikro)delitve. Ljudi z drugačnimi pogledi ni doživljala kot grožnje: imela je dovolj bralnih in siceršnjih izkušenj, da se je lahko pogovarjala z zagovorniki različnih tradicij in vizij. Razumela jih je tudi onstran strinjanja.

11.11.2020 21:08
Piše: Igor Grdina
Ključne besede:   Neda Pagon   In memoriam   Igor Grdina   Studia Humanitatis   sociologija   Francija   marksizem   Nova revija   Sartre   Črni Vrh

Foto: Mediaspeed

Mnogi ljudje sijajno začenjajo, potem pa se upehajo. Neda Pagon je vedno vztrajala. Marsikdaj vsem(u) navkljub.

Na pogrebu Franklina D. Roosevelta je nekdo vprašal ob sebi stoječega ihtečega moža: "Ste ga poznali?" Ogovorjeni je odvrnil: "Nisem. A on je poznal mene." Nadaljnja pojasnila niso bila potrebna.

 

Za sociologe poznavanje ljudi – bodisi osebno bodisi psihološko – onstran osebnih srečanj ni nič manj pomembno kakor za politike. Neda Pagon se je tega v polni meri zavedala. Njeno razumevanje sociologije ni temeljilo na anketah – ki jim lahko človek verjame samo, če jih ponaredi sam –, temveč na poglobljenih pogovorih in na kritičnem branju temeljnih del vrste različnih strok. Ne kompendijev. Nekaj pa je seveda pridala tudi intuicija in zaupanje, ki ga je s svojo osebnostjo vzbujala pri drugih. V občutenjih nekaterih ljudi je bilo zaostreno celo do stopnje svojevrstne preroškosti. Ena od najznamenitejših igralk ljubljanske Drame nekaj časa celo ni šla na premierni oder brez njenih bodrilnih besed.

 

Neda Pagon je pripadala prvim generacijam raziskovalcev po vnovični vzpostavitvi sociologije. Te stroke na Slovenskem kljub razmeroma bogati tradiciji in nezanemarljivim dosežkom v času habsburške monarhije in južnoslovanske kraljevine po drugi svetovni vojni nekaj časa ni smelo biti. Jože Goričar, ki jo je lahko razvil na novo – vendar na mnogo ožjih temeljih od tistih, na katerih je stala pred vsespreminjajočim velikim spopadom –, se je čudil njeni izbiri študija: porekla ni bila pravega. Pagoni so namreč bili v nekdaj dovolj znanem klimatskim zdravilišču Črni Vrh natanko tisto, kar si je Fran Levstik predstavljal pod pojmom "veljavni domačini". Celo v poimenovanju posameznih lokalitet so zapustili spomin. Oče Nede Pagon ni bil samo lastnik čislanega penziona, temveč tudi edinega telefona v domačem kraju. In vrh vsega še eden prvih imetnikov vozniškega dovoljenja na Goriškem. Pri vojakih je kot šofer od blizu videl najbolj razvpite vojskovodje Mussolinijevega novega rimskega imperija. Nanj niso napravili posebnega vtisa; značilno je njegova 13. aprila 1941 – torej v dneh razkroja armad kraljevske Jugoslavije – rojena hčerka dobila ime Neda Adriana. Po propadu italijanske fašistične oblasti, v katerega Pagoni niso dvomili, bo preprosto Jadranka. Država liktorskega snopa je potem res doživela razsul, nova zemljanka pa je vseeno ostala pri svojem imenu.

 

Neda Pagon je enako kot disciplina, ki se ji je zapisala v bistvenem smislu, morala začeti ab ovo. Izpraznjena miza je pomenila tako olajševalno kot oteževalno okoliščino. Tradicija ni bila breme, po drugi strani pa ni bilo ne privlačnih zgledov ne jasnih mer vrednosti. Neda Pagon si je jasno predstavo o slednjih ustvarila šele na študijskem izpopolnjevanju v Franciji, katere jezik – pa seveda tudi duha – je prav tako študirala. V času, ko jo je državniško krmaril General, filozofsko pa Sartre. Prvemu – voditelju zmagovalcev, ki je v največji med vsemi vojnami imel prav bolj kot kdor koli v Franciji – je nasprotovala. Verjetno zato, ker ni zaupala ljudem, za katere so njihovi privrženci menili, da se ne morejo motiti. Drugemu je pritrjevala. Morda zato, ker nikoli ne bi mogel zares postati niti četovodja. In z njim je bila najsoglasnejša v edinstvenem času – maja 1968. Tedaj se je na pariških ulicah znašla med ljudmi, ki so v imenu realizma terjali nemogoče. Naslednje leto se je to tudi zgodilo: General se je poslovil, ko ni uspel z ustavno reformo, ki bi aktiviral celotno Francijo – vendar ne za prestolniške intelektualce, temveč za Republiko. Danes je Sartre mrtev, de Gaulle pa se počasi vrača. Filmska platna je že zavzel. Tudi toliko in toliko let pozneje so realne nemogoče stvari. A drugačne kot nekoč.

 

Neda Pagon je po vrnitvi v Ljubljano doživela še domačo polrepliko pariških nemirov. Za razliko od Generala je Maršal po njej obstal. O usodnosti dogajanja na pariškem in ljubljanskem asfaltu sva se toliko in toliko let pozneje veliko pogovarjala. Ne ravno strinjajoče, a vedno navdihujoče. Nedi, ki je izza računalniškega ekrana in tipkovnice ob kavi in prižgani cigareti neutrudno razlagala svoja nekdanja in sedanja razumevanja ter razpletala gordijske vozle tajne zgodovine, se v takih trenutkih ni nikamor mudilo. Knjiga, katere prevod je ravno pilila – ali pa popravljala šlampasto opravljeno korekturo –, bo že počakala. Najprej so na vrsti ljudje. Potem pa se najde čas tudi za potiskan papir. Z njim je bil tako ali tako zmerom križ: kakor Karel V. ni videl povsem usklajenega teka mehanskih ur, s katerimi se je obdajal, tako Neda Pagon – najskrbnejša urednica, kar sem jih imel priložnost spoznati (enemu od prevajalcev je kupila celo hlače, saj s tistimi, ki so postale luknjičaste ob poslovenjevanju štirih debelih zvezkov filozofsko razgrete proze, le ni mogel hoditi po svetu!) – ni ugledala dveh knjig polagoma množeče se Zelene zbirke Studia humanitatis v enakih zelenkastih in rumenkastih odtenkih ... A kakor so bili raznoliki zvezki, so bili individualizirani tudi njihovi bralci. Neda Pagon jih je poznala. Res je vedno poudarjala, da za nobeno knjigo ni mogoče reči, ali bo uspela na trgu ali ne, toda o tem, da bo prej ali slej kaj spremenila oziroma premaknila, je bila prepričana. Ne zaman – čeprav velikokrat zastonj.

 

Mnogi ljudje sijajno začenjajo, potem pa se upehajo. Neda Pagon je vedno vztrajala. Marsikdaj vsem(u) navkljub. Ni bila polagalka temeljev prelomne Zelene zbirke, vendar je ta potem vrsto let živela predvsem zaradi njene pobudnosti. Ustanovila je drugačno humanistično fakulteto, kakor si jo je lahko predstavljali etablirana akademska sfera, in ji omogočila delati, česar drugi niso. Več profesorjem – denimo sijajnemu Dubravku Škiljanu – je tako podarila stik študenti, ko so duhovno pritlikavi baroni strok naredili vse, da bi ostali brez poslušalcev.

 

Neda Pagon je bila "stara marksistka". Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po naravi stvari vedno zadevajo tudi druge. Za razliko od večine vplivnih sodobnikov je bila brez smisla za čistunske (mikro)delitve. Ljudi z drugačnimi pogledi ni doživljala kot grožnje: imela je dovolj bralnih in siceršnjih izkušenj, da se je lahko pogovarjala z zagovorniki različnih tradicij in vizij. Razumela jih je tudi onstran strinjanja. Ko je bila Nova revija prisiljena zapreti vrata, je na prošnjo ene od agencij spisala izjavo ob tem dogodku. Njene besede nikoli niso bile objavljene, saj se ji je zdelo potrebno poudariti zgolj škodo, ki smo jo zaradi stesnitve obzorij utrpeli vsi. Prav zaradi takšnega dojemanja stvari in ljudi je tisti, ki se nikoli niso potrudili z lastno mislijo dokopati do svojega mnenja in so zato bili obsojeni na reproduciranje splošnih – konfekcijsko-agencijskih – sodb, sčasoma niso več hoteli poznati.

 

Marsikaj se spreminja s slovesom Nede Pagon. Dandanes se zdi, da se s 25. oktobrom 2020 več stvari sklepa kakor začenja. Vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Kdor je poznal tudi tiste ljudi, ki jih nikoli ni srečal, namreč ne zapušča le dediščine, temveč predvsem nasledstvo. Z vsem in v celoti postane pobuda. In more biti kot tak spoznan tudi pri ljudeh, ki ga nikoli niso srečali.

 

Dr. Igor Grdina je zgodovinar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
0
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
3
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično
7
17.04.2021 21:17
Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.311
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 2.037
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.572
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.361
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.286
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 950
07/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 846
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 886
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.140
10/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.051