Komentar

In memoriam Neda Pagon (1941-2020)

Neda Pagon je bila "stara marksistka". Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po naravi stvari vedno zadevajo tudi druge. Za razliko od večine vplivnih sodobnikov je bila brez smisla za čistunske (mikro)delitve. Ljudi z drugačnimi pogledi ni doživljala kot grožnje: imela je dovolj bralnih in siceršnjih izkušenj, da se je lahko pogovarjala z zagovorniki različnih tradicij in vizij. Razumela jih je tudi onstran strinjanja.

11.11.2020 21:08
Piše: Igor Grdina
Ključne besede:   Neda Pagon   In memoriam   Igor Grdina   Studia Humanitatis   sociologija   Francija   marksizem   Nova revija   Sartre   Črni Vrh

Foto: Mediaspeed

Mnogi ljudje sijajno začenjajo, potem pa se upehajo. Neda Pagon je vedno vztrajala. Marsikdaj vsem(u) navkljub.

Na pogrebu Franklina D. Roosevelta je nekdo vprašal ob sebi stoječega ihtečega moža: "Ste ga poznali?" Ogovorjeni je odvrnil: "Nisem. A on je poznal mene." Nadaljnja pojasnila niso bila potrebna.

 

Za sociologe poznavanje ljudi – bodisi osebno bodisi psihološko – onstran osebnih srečanj ni nič manj pomembno kakor za politike. Neda Pagon se je tega v polni meri zavedala. Njeno razumevanje sociologije ni temeljilo na anketah – ki jim lahko človek verjame samo, če jih ponaredi sam –, temveč na poglobljenih pogovorih in na kritičnem branju temeljnih del vrste različnih strok. Ne kompendijev. Nekaj pa je seveda pridala tudi intuicija in zaupanje, ki ga je s svojo osebnostjo vzbujala pri drugih. V občutenjih nekaterih ljudi je bilo zaostreno celo do stopnje svojevrstne preroškosti. Ena od najznamenitejših igralk ljubljanske Drame nekaj časa celo ni šla na premierni oder brez njenih bodrilnih besed.

 

Neda Pagon je pripadala prvim generacijam raziskovalcev po vnovični vzpostavitvi sociologije. Te stroke na Slovenskem kljub razmeroma bogati tradiciji in nezanemarljivim dosežkom v času habsburške monarhije in južnoslovanske kraljevine po drugi svetovni vojni nekaj časa ni smelo biti. Jože Goričar, ki jo je lahko razvil na novo – vendar na mnogo ožjih temeljih od tistih, na katerih je stala pred vsespreminjajočim velikim spopadom –, se je čudil njeni izbiri študija: porekla ni bila pravega. Pagoni so namreč bili v nekdaj dovolj znanem klimatskim zdravilišču Črni Vrh natanko tisto, kar si je Fran Levstik predstavljal pod pojmom "veljavni domačini". Celo v poimenovanju posameznih lokalitet so zapustili spomin. Oče Nede Pagon ni bil samo lastnik čislanega penziona, temveč tudi edinega telefona v domačem kraju. In vrh vsega še eden prvih imetnikov vozniškega dovoljenja na Goriškem. Pri vojakih je kot šofer od blizu videl najbolj razvpite vojskovodje Mussolinijevega novega rimskega imperija. Nanj niso napravili posebnega vtisa; značilno je njegova 13. aprila 1941 – torej v dneh razkroja armad kraljevske Jugoslavije – rojena hčerka dobila ime Neda Adriana. Po propadu italijanske fašistične oblasti, v katerega Pagoni niso dvomili, bo preprosto Jadranka. Država liktorskega snopa je potem res doživela razsul, nova zemljanka pa je vseeno ostala pri svojem imenu.

 

Neda Pagon je enako kot disciplina, ki se ji je zapisala v bistvenem smislu, morala začeti ab ovo. Izpraznjena miza je pomenila tako olajševalno kot oteževalno okoliščino. Tradicija ni bila breme, po drugi strani pa ni bilo ne privlačnih zgledov ne jasnih mer vrednosti. Neda Pagon si je jasno predstavo o slednjih ustvarila šele na študijskem izpopolnjevanju v Franciji, katere jezik – pa seveda tudi duha – je prav tako študirala. V času, ko jo je državniško krmaril General, filozofsko pa Sartre. Prvemu – voditelju zmagovalcev, ki je v največji med vsemi vojnami imel prav bolj kot kdor koli v Franciji – je nasprotovala. Verjetno zato, ker ni zaupala ljudem, za katere so njihovi privrženci menili, da se ne morejo motiti. Drugemu je pritrjevala. Morda zato, ker nikoli ne bi mogel zares postati niti četovodja. In z njim je bila najsoglasnejša v edinstvenem času – maja 1968. Tedaj se je na pariških ulicah znašla med ljudmi, ki so v imenu realizma terjali nemogoče. Naslednje leto se je to tudi zgodilo: General se je poslovil, ko ni uspel z ustavno reformo, ki bi aktiviral celotno Francijo – vendar ne za prestolniške intelektualce, temveč za Republiko. Danes je Sartre mrtev, de Gaulle pa se počasi vrača. Filmska platna je že zavzel. Tudi toliko in toliko let pozneje so realne nemogoče stvari. A drugačne kot nekoč.

 

Neda Pagon je po vrnitvi v Ljubljano doživela še domačo polrepliko pariških nemirov. Za razliko od Generala je Maršal po njej obstal. O usodnosti dogajanja na pariškem in ljubljanskem asfaltu sva se toliko in toliko let pozneje veliko pogovarjala. Ne ravno strinjajoče, a vedno navdihujoče. Nedi, ki je izza računalniškega ekrana in tipkovnice ob kavi in prižgani cigareti neutrudno razlagala svoja nekdanja in sedanja razumevanja ter razpletala gordijske vozle tajne zgodovine, se v takih trenutkih ni nikamor mudilo. Knjiga, katere prevod je ravno pilila – ali pa popravljala šlampasto opravljeno korekturo –, bo že počakala. Najprej so na vrsti ljudje. Potem pa se najde čas tudi za potiskan papir. Z njim je bil tako ali tako zmerom križ: kakor Karel V. ni videl povsem usklajenega teka mehanskih ur, s katerimi se je obdajal, tako Neda Pagon – najskrbnejša urednica, kar sem jih imel priložnost spoznati (enemu od prevajalcev je kupila celo hlače, saj s tistimi, ki so postale luknjičaste ob poslovenjevanju štirih debelih zvezkov filozofsko razgrete proze, le ni mogel hoditi po svetu!) – ni ugledala dveh knjig polagoma množeče se Zelene zbirke Studia humanitatis v enakih zelenkastih in rumenkastih odtenkih ... A kakor so bili raznoliki zvezki, so bili individualizirani tudi njihovi bralci. Neda Pagon jih je poznala. Res je vedno poudarjala, da za nobeno knjigo ni mogoče reči, ali bo uspela na trgu ali ne, toda o tem, da bo prej ali slej kaj spremenila oziroma premaknila, je bila prepričana. Ne zaman – čeprav velikokrat zastonj.

 

Mnogi ljudje sijajno začenjajo, potem pa se upehajo. Neda Pagon je vedno vztrajala. Marsikdaj vsem(u) navkljub. Ni bila polagalka temeljev prelomne Zelene zbirke, vendar je ta potem vrsto let živela predvsem zaradi njene pobudnosti. Ustanovila je drugačno humanistično fakulteto, kakor si jo je lahko predstavljali etablirana akademska sfera, in ji omogočila delati, česar drugi niso. Več profesorjem – denimo sijajnemu Dubravku Škiljanu – je tako podarila stik študenti, ko so duhovno pritlikavi baroni strok naredili vse, da bi ostali brez poslušalcev.

 

Neda Pagon je bila "stara marksistka". Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po naravi stvari vedno zadevajo tudi druge. Za razliko od večine vplivnih sodobnikov je bila brez smisla za čistunske (mikro)delitve. Ljudi z drugačnimi pogledi ni doživljala kot grožnje: imela je dovolj bralnih in siceršnjih izkušenj, da se je lahko pogovarjala z zagovorniki različnih tradicij in vizij. Razumela jih je tudi onstran strinjanja. Ko je bila Nova revija prisiljena zapreti vrata, je na prošnjo ene od agencij spisala izjavo ob tem dogodku. Njene besede nikoli niso bile objavljene, saj se ji je zdelo potrebno poudariti zgolj škodo, ki smo jo zaradi stesnitve obzorij utrpeli vsi. Prav zaradi takšnega dojemanja stvari in ljudi je tisti, ki se nikoli niso potrudili z lastno mislijo dokopati do svojega mnenja in so zato bili obsojeni na reproduciranje splošnih – konfekcijsko-agencijskih – sodb, sčasoma niso več hoteli poznati.

 

Marsikaj se spreminja s slovesom Nede Pagon. Dandanes se zdi, da se s 25. oktobrom 2020 več stvari sklepa kakor začenja. Vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Kdor je poznal tudi tiste ljudi, ki jih nikoli ni srečal, namreč ne zapušča le dediščine, temveč predvsem nasledstvo. Z vsem in v celoti postane pobuda. In more biti kot tak spoznan tudi pri ljudeh, ki ga nikoli niso srečali.

 

Dr. Igor Grdina je zgodovinar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.509
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.388
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.395
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.550
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.299
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.405
07/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.153
08/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 986
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.110
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 757