Komentar

In memoriam Neda Pagon (1941-2020)

Neda Pagon je bila "stara marksistka". Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po naravi stvari vedno zadevajo tudi druge. Za razliko od večine vplivnih sodobnikov je bila brez smisla za čistunske (mikro)delitve. Ljudi z drugačnimi pogledi ni doživljala kot grožnje: imela je dovolj bralnih in siceršnjih izkušenj, da se je lahko pogovarjala z zagovorniki različnih tradicij in vizij. Razumela jih je tudi onstran strinjanja.

11.11.2020 21:08
Piše: Igor Grdina
Ključne besede:   Neda Pagon   In memoriam   Igor Grdina   Studia Humanitatis   sociologija   Francija   marksizem   Nova revija   Sartre   Črni Vrh

Foto: Mediaspeed

Mnogi ljudje sijajno začenjajo, potem pa se upehajo. Neda Pagon je vedno vztrajala. Marsikdaj vsem(u) navkljub.

Na pogrebu Franklina D. Roosevelta je nekdo vprašal ob sebi stoječega ihtečega moža: "Ste ga poznali?" Ogovorjeni je odvrnil: "Nisem. A on je poznal mene." Nadaljnja pojasnila niso bila potrebna.

 

Za sociologe poznavanje ljudi – bodisi osebno bodisi psihološko – onstran osebnih srečanj ni nič manj pomembno kakor za politike. Neda Pagon se je tega v polni meri zavedala. Njeno razumevanje sociologije ni temeljilo na anketah – ki jim lahko človek verjame samo, če jih ponaredi sam –, temveč na poglobljenih pogovorih in na kritičnem branju temeljnih del vrste različnih strok. Ne kompendijev. Nekaj pa je seveda pridala tudi intuicija in zaupanje, ki ga je s svojo osebnostjo vzbujala pri drugih. V občutenjih nekaterih ljudi je bilo zaostreno celo do stopnje svojevrstne preroškosti. Ena od najznamenitejših igralk ljubljanske Drame nekaj časa celo ni šla na premierni oder brez njenih bodrilnih besed.

 

Neda Pagon je pripadala prvim generacijam raziskovalcev po vnovični vzpostavitvi sociologije. Te stroke na Slovenskem kljub razmeroma bogati tradiciji in nezanemarljivim dosežkom v času habsburške monarhije in južnoslovanske kraljevine po drugi svetovni vojni nekaj časa ni smelo biti. Jože Goričar, ki jo je lahko razvil na novo – vendar na mnogo ožjih temeljih od tistih, na katerih je stala pred vsespreminjajočim velikim spopadom –, se je čudil njeni izbiri študija: porekla ni bila pravega. Pagoni so namreč bili v nekdaj dovolj znanem klimatskim zdravilišču Črni Vrh natanko tisto, kar si je Fran Levstik predstavljal pod pojmom "veljavni domačini". Celo v poimenovanju posameznih lokalitet so zapustili spomin. Oče Nede Pagon ni bil samo lastnik čislanega penziona, temveč tudi edinega telefona v domačem kraju. In vrh vsega še eden prvih imetnikov vozniškega dovoljenja na Goriškem. Pri vojakih je kot šofer od blizu videl najbolj razvpite vojskovodje Mussolinijevega novega rimskega imperija. Nanj niso napravili posebnega vtisa; značilno je njegova 13. aprila 1941 – torej v dneh razkroja armad kraljevske Jugoslavije – rojena hčerka dobila ime Neda Adriana. Po propadu italijanske fašistične oblasti, v katerega Pagoni niso dvomili, bo preprosto Jadranka. Država liktorskega snopa je potem res doživela razsul, nova zemljanka pa je vseeno ostala pri svojem imenu.

 

Neda Pagon je enako kot disciplina, ki se ji je zapisala v bistvenem smislu, morala začeti ab ovo. Izpraznjena miza je pomenila tako olajševalno kot oteževalno okoliščino. Tradicija ni bila breme, po drugi strani pa ni bilo ne privlačnih zgledov ne jasnih mer vrednosti. Neda Pagon si je jasno predstavo o slednjih ustvarila šele na študijskem izpopolnjevanju v Franciji, katere jezik – pa seveda tudi duha – je prav tako študirala. V času, ko jo je državniško krmaril General, filozofsko pa Sartre. Prvemu – voditelju zmagovalcev, ki je v največji med vsemi vojnami imel prav bolj kot kdor koli v Franciji – je nasprotovala. Verjetno zato, ker ni zaupala ljudem, za katere so njihovi privrženci menili, da se ne morejo motiti. Drugemu je pritrjevala. Morda zato, ker nikoli ne bi mogel zares postati niti četovodja. In z njim je bila najsoglasnejša v edinstvenem času – maja 1968. Tedaj se je na pariških ulicah znašla med ljudmi, ki so v imenu realizma terjali nemogoče. Naslednje leto se je to tudi zgodilo: General se je poslovil, ko ni uspel z ustavno reformo, ki bi aktiviral celotno Francijo – vendar ne za prestolniške intelektualce, temveč za Republiko. Danes je Sartre mrtev, de Gaulle pa se počasi vrača. Filmska platna je že zavzel. Tudi toliko in toliko let pozneje so realne nemogoče stvari. A drugačne kot nekoč.

 

Neda Pagon je po vrnitvi v Ljubljano doživela še domačo polrepliko pariških nemirov. Za razliko od Generala je Maršal po njej obstal. O usodnosti dogajanja na pariškem in ljubljanskem asfaltu sva se toliko in toliko let pozneje veliko pogovarjala. Ne ravno strinjajoče, a vedno navdihujoče. Nedi, ki je izza računalniškega ekrana in tipkovnice ob kavi in prižgani cigareti neutrudno razlagala svoja nekdanja in sedanja razumevanja ter razpletala gordijske vozle tajne zgodovine, se v takih trenutkih ni nikamor mudilo. Knjiga, katere prevod je ravno pilila – ali pa popravljala šlampasto opravljeno korekturo –, bo že počakala. Najprej so na vrsti ljudje. Potem pa se najde čas tudi za potiskan papir. Z njim je bil tako ali tako zmerom križ: kakor Karel V. ni videl povsem usklajenega teka mehanskih ur, s katerimi se je obdajal, tako Neda Pagon – najskrbnejša urednica, kar sem jih imel priložnost spoznati (enemu od prevajalcev je kupila celo hlače, saj s tistimi, ki so postale luknjičaste ob poslovenjevanju štirih debelih zvezkov filozofsko razgrete proze, le ni mogel hoditi po svetu!) – ni ugledala dveh knjig polagoma množeče se Zelene zbirke Studia humanitatis v enakih zelenkastih in rumenkastih odtenkih ... A kakor so bili raznoliki zvezki, so bili individualizirani tudi njihovi bralci. Neda Pagon jih je poznala. Res je vedno poudarjala, da za nobeno knjigo ni mogoče reči, ali bo uspela na trgu ali ne, toda o tem, da bo prej ali slej kaj spremenila oziroma premaknila, je bila prepričana. Ne zaman – čeprav velikokrat zastonj.

 

Mnogi ljudje sijajno začenjajo, potem pa se upehajo. Neda Pagon je vedno vztrajala. Marsikdaj vsem(u) navkljub. Ni bila polagalka temeljev prelomne Zelene zbirke, vendar je ta potem vrsto let živela predvsem zaradi njene pobudnosti. Ustanovila je drugačno humanistično fakulteto, kakor si jo je lahko predstavljali etablirana akademska sfera, in ji omogočila delati, česar drugi niso. Več profesorjem – denimo sijajnemu Dubravku Škiljanu – je tako podarila stik študenti, ko so duhovno pritlikavi baroni strok naredili vse, da bi ostali brez poslušalcev.

 

Neda Pagon je bila "stara marksistka". Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po naravi stvari vedno zadevajo tudi druge. Za razliko od večine vplivnih sodobnikov je bila brez smisla za čistunske (mikro)delitve. Ljudi z drugačnimi pogledi ni doživljala kot grožnje: imela je dovolj bralnih in siceršnjih izkušenj, da se je lahko pogovarjala z zagovorniki različnih tradicij in vizij. Razumela jih je tudi onstran strinjanja. Ko je bila Nova revija prisiljena zapreti vrata, je na prošnjo ene od agencij spisala izjavo ob tem dogodku. Njene besede nikoli niso bile objavljene, saj se ji je zdelo potrebno poudariti zgolj škodo, ki smo jo zaradi stesnitve obzorij utrpeli vsi. Prav zaradi takšnega dojemanja stvari in ljudi je tisti, ki se nikoli niso potrudili z lastno mislijo dokopati do svojega mnenja in so zato bili obsojeni na reproduciranje splošnih – konfekcijsko-agencijskih – sodb, sčasoma niso več hoteli poznati.

 

Marsikaj se spreminja s slovesom Nede Pagon. Dandanes se zdi, da se s 25. oktobrom 2020 več stvari sklepa kakor začenja. Vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Kdor je poznal tudi tiste ljudi, ki jih nikoli ni srečal, namreč ne zapušča le dediščine, temveč predvsem nasledstvo. Z vsem in v celoti postane pobuda. In more biti kot tak spoznan tudi pri ljudeh, ki ga nikoli niso srečali.

 

Dr. Igor Grdina je zgodovinar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Auf Wiedersehen, Frau Merkel! Nasvidenje, gospa Merkel!
2
08.12.2021 21:50
V preteklosti sem pogosto kritiziral kanclerstvo gospe Angele Merkel in tudi zdaj se temu ne bom izognil. Vsekakor pa ji želim ... Več.
Piše: Keith Miles
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
25
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.205
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.067
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820