Komentar

Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!

Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski javnosti so namreč končno zbudili zavedanje o pomembnosti naših dobrih odnosov z Združenimi državami Amerike - in to tudi v sredinah, ki tem odnosom leta niso pripisovale kakšnega posebnega pomena ali jim celo nasprotovale. 

 

15.11.2020 22:58
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Slovenija   ZDA   Trump   Joe Biden   demokrati   Bela hiša   Barack Obama   Rusija   Nato

Fotomontaža: portal+

Ob ponovno izraženem stališču predsednika vlade Janeza Janše, da so ZDA še naprej naš strateški partner, se nam ob poenotenju preostale slovenske politike res ni treba bati za prihodnost odnosov med Slovenije in ZDA

Gre za velik dosežek. Pravzaprav smo priča pomembni preobrazbi, ki jo velja pozdraviti, če je seveda resnična. Naj s spiska tistih, ki so spregledali svojo zmoto, omenimo nekatere. Vrstni redni je naključen in spisek ni dokončen. Začnimo s tistimi, ki so dali svojo besedo demokratskemu predsedniku Baracku Obami, da bo Slovenija sprejela nekaj zapornikov iz Guantanama, zloglasnega ameriškega zapora na Kubi. V njem je leta brez sojenja čemelo lepo število osumljencev za terorizem. Obtožbe proti nekaterim so bile na bolj trhlih nogah ali pa niti niso bile vložene. Obama se je odločil, da bo ta madež odpravil in zapor razpustil. Slovenija, ki je bila formalno vedno v prvih vrstah prizadevanj za človekove pravice, se je ponudila, da mu pri tem pomaga. Za razliko od vrste drugih držav (v naši soseščini - Italija, Madžarska, Nemčija, Slovaška, Švica) pa je ostalo le pri besedah. Poleg Obame, šlo je za njegov osebni projekt, je bil razočaran tudi njegov podpredsednik Joe Biden

 

Ko je  Rusija napadla Ukrajino in anektirala Krim, so ZDA menile, da velja nestrinjanje pokazati tudi z mednarodno osamitvijo Putinovega režima. Slovenija je rusko početje obsodila. Vendar je tudi ostalo bolj pri besedah. Predsednik Putin je v tem času vendarle obiskal Slovenijo, vrsta slovenskih politikov pa si je podajala kljuko v Moskvi. Za nameček so nekaj tednov po ruski agresiji na Prešernovem trgu v Ljubljani svoje veščine prikazovali ruski gardisti. Kmalu je sledil še nastop zbora ruske armade v Cankarjevem domu. Šlo je za isti zbor, ki je prepeval, ko so v Sevastopolu na zasedenemu Krimu dvigovali rusko zastavo. Predsednik Obama je bil jezen, slabe volje je bil tudi podpredsednik Biden. Slednji, ki do Putinovega režima ne goji kakšnih iluzij in je zaprisežen zagovornik Nata, bi najbrž pričakoval, da bi na osrednjem trgu v slovenski prestolnici eksercirali vojaki Natovih zaveznic. 

 

Ko smo že pri Natu, velja omeniti tudi tiste, ki so na vrhu zavezništva leta 2014 v Walesu glasovali za 2 % DBP v obrambne namene. Po prihodu domov so tako ali tako že enega (v zavezniških državah) najnižjih obrambnih proračunov še znižali. Besede … besede. Obama je bil besen. Zaklinjal se je, da v Belo hišo ne bo sprejemal evropskih zastonjkarjev. Podpredsednik Biden, ki bo tudi kot predsednik Biden vztrajal na pravičnejši delitvi bremen za evropsko varnost oziroma na 2 %, je bil tudi vse prej kot dobre volje. 

 

Administracija predsednika Obame res ni imela posebne sreče s Slovenijo. Kot smo lahko videli v zgornjih primerih (če bi še bolj pobrskali po naših in tujih medijih, bi lahko dodali še kakšnega, npr. pranje iranskega denarja v tedaj še državni NLB) besedam slovenskih voditeljev niso sledila dejanja. Dejanj (in tokrat niti besed) ni bilo, ko je Gallupova anketa (objavljena leta 2014) pokazala, da Slovenci ne marajo Američanov - in to celo bolj kot Iranci, Rusi ali Srbi. Podobno je kasneje druga raziskava javnega mnenja postregla, da se v primeru sile Slovenci ne bi obrnili na svoje zahodne zaveznike, ampak bi raje za pomoč prosili Ruse. K takšnemu odnosu do ZDA in njihovemu demoniziranju, ne glede na to ali v Beli hiši vladajo demokrati ali republikanci, so pripomogli s svojim pisanjem in nastopi tudi nekateri naši intelektualci. No, danes so tudi ti, kot kaže, obrnili ploščo in zato jih velja omeniti.

 

Ker pa zgodovinski spomin najbrž ne seže več toliko v čase zadnje demokratske ameriške administracije, si prikličimo v spomin tiste, ki so bili v svoji zmoti še nedavno, se pravi v času predsednikovanja republikanca Donalda Trumpa. Ko so v OZN Združene države, Združeno kraljestvo in nekatere druge države leta 2017 vložile resolucijo o ukrepih zoper Sirijo oziroma odgovorne za uporabo kemičnega orožja, je Slovenija odklonila podporo (s še eno članico EU, vse ostale vključno s francosko-nemškim vlakom so jo podprle). Resolucija zaradi veta Rusije in Kitajske sicer ni bila sprejeta. 

 

Ob poletnem obisku ameriškega zunanjega ministra Pompea pri nas in podpisu skupne izjave, ki je, čeprav ne neposredno pa vendarle, opozarjala na posledice sprejema kitajske 5G tehnologije za nacionalno varnost članic Nata in EU, je bilo slišati kar nekaj vika in krika. A politika ZDA pod Bidenom glede praks Kitajske, vezanih na visoke tehnologije in mednarodno trgovino, pa tudi do njenih nakupov strateške infrastrukture v tujini ali kitajskega sodelovanja pri njeni izgradnji, ostaja ista. Pravzaprav bo predsednik Biden pri soočanju s Kitajsko celo bolj računal na zaveznike kot Trump. Mimogrede, tudi EU je v Kitajski prepoznala sistemskega tekmeca. In tudi že omenjeni francosko-nemški vlak je glede uporabe Huawei 5G tehnologije začel krepko pritiskati na zavore.

 

Tu so še tisti, ki so odločno nasprotovali vplačilu slovenskega prispevka v sklad Pobude treh morij. Pobude, ki skuša bolje infrastrukturno povezati članice EU med Baltikom, Jadranom ter Črnim morjem in zmanjšati njihovo prekomerno energetsko odvisnost od Rusije. Pobude, ki bo uživala vso podporo tudi novega stanovalca Bele hiše, ki v Rusiji vidi veliko grožnjo nacionalni varnosti. Do pobude je pravzaprav prišlo za časa Obame leta 2015.

 

Absolutno ne gre pozabiti tistih, ki so tako vehementno obsodili (nekateri so celo zahtevali referendum proti) nekaj načrtovanih naložb v našo že vrsto let močno podhranjeno vojsko in v naš varnostni sistem. S tem bi vsaj v določeni meri med drugim tudi zmanjšali neverodostojnost Slovenije v Natu. Kaj si o njej misli novoizvoljeni predsednik ZDA, smo že omenili.

 

Ampak vse omenjeno je sedaj že preteklost. Ob ponovno izraženem stališču predsednika SDS oziroma vlade Janeza Janše, da so ZDA še naprej naš strateški partner, se nam ob omenjenem poenotenju preostale slovenske politike res ni treba bati za prihodnost odnosov med Slovenije in ZDA. Te so seveda še vedno prve na svetu, naš zaveznik in država, s katero delimo vrsto vrednot. Tudi o tem naj bi pričale izjave te dni vsakega, ki v slovenski politiki kaj šteje.  Ameriške volitve naj bi torej pometle z zadnjimi ostanki neuvrščenosti pri nas. Končno bomo spet imeli z Američani dobre odnose, kot se za zaveznike spodobi, ne glede na to, kdo v Washingtonu sedi na Pennsylvanski aveniji oziroma - kar je še pomembnejše - na Gregorčičevi ulici v Ljubljani. Pod predpostavko, ki smo jo izrekli na začetku, da so besede izrečene te dni iskrene. Da ne bo šlo spet za besede, podobne tistim, ki so v preteklih letih splavale po Potomacu oziroma Savi. In da bo Slovenija zamudila še eno priložnost, da odnose z ZDA postavi na trdne temelje, ki bodo omogočili njihov razvoj v prihodnje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.840
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.773
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.645
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.949
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.727
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.839
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509