Komentar

Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke

Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova prikliče Ljubomirja Micića, umetnika in urednika mednarodne revije Zenit. Povejmo brez zadržkov: Ljubomir Micić je bil eden pomembnejših konstruktorjev moderne Evrope. Paradoksalno - svojo evropskost je gradil ravno prek Anti-Evrope. Vse svoje življenje je bil prežet z dvema nasprotnima poloma: z nacionalnim in internacionalnim.

14.11.2020 22:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ljubimir Micić   Zenit   avantgarda   zenitizem   Evropa   Balkan   barbarogenij   Splav meduze   Karpo Godina

Po njegovi smrti leta 1971 so našli v trinajstih kovinskih zabojnikih shranjena umetniška dela pomembnih evropskih umetnikov. Zbirka se je pokazala kot resnična dediščina Evrope. Ob vsem tem pa je Micić umrl zaradi podhranjenosti in socialne ogroženosti. Pod nobenim pogojem ni hotel prodati niti enega umetniškega dela.

XX. stoletje je v svetu umetnosti izumilo poklic, ki ga prejšnja stoletja niso poznala: umetniško vodenje stilne formacije. Vzpostavilo je umetniško direkcijo za iz(u)m. Med njimi so bila imena kot so Andre Breton, Herwarth Walden, Filippo Tommaso Marinetti, Gertrude Stein, Kazimir Malevič, Ljubomir Micić in drugi. Za umetniško vodenje - izma je bilo nujno potrebno znati manevrirati med ideološkimi škrbinami vladajočih ideologij v razponu med nacionalnim in internacionalnim. Umetniški vodje so za svoj medij uveljavljanja stilne formacije izumili avantgardne revije. V njih so vgrajevali trajne vrednote. Ljubomir Micić je bil umetniški vodja zenitizma! Njegove umetniške revije Zenit so kartografirale evropski optimalni duh prve polovice XX. stoletja. Bil je zastopnik vsega najboljšega iz sveta mlade evropske umetnosti na Balkanu, istočasno pa je kot direktor Zenitizma obveščal Evropo o umetnosti Balkana. Konstruiral je balkansko stvarnost z izbranimi in-formacijami o evropski umetniški stvarnosti. Komentar je absolutno prekratka oblika, da bi vas seznanil z množico prvovrstnostih in-formacij, ki jih je širil s svojimi triinštiridesetimi številkami. 

 

 

Po njegovi smrti leta 1971 so našli v trinajstih kovinskih zabojnikih shranjena umetniška dela pomembnih evropskih umetnikov. Prepeljali so jih v beograjski Narodni muzej. Zbirka se je pokazala kot prvovrstni zaklad, kot resnična dediščina Evrope. Ob vsem tem pa je Micić umrl zaradi podhranjenosti in socialne ogroženosti. Pod nobenim pogojem ni hotel prodati niti enega umetniškega dela. S soprogo Anuško sta živela po drugi svetovni vojni med drugim tudi od prodaje odpadnega papirja. Umetniški ponos je bil edini, ki mu je stal ob strani, ko je umiral. Njegovo slikarsko zbirko izjemnih avtorjev sem tudi sam videl razstavljeno davnega leta 1983.

 

V revijah, v dvajsetih letih, in v knjigah, v tridesetih letih, je atraktiral zenitistično pozicijo – barbarogenija. O barbarogeniju v dveh stavkih: Barbarogenij je energetski udar metodološkega nomada; udar balkanske zavesti o novem, ki kroži skupaj z drugimi duhovnimi vrednotami po evropskih širinah umetnosti. Barbarogenij decivilizator ruši, da bi vzpostavlil novo civilizacijo. Z današnje točke pogleda je bil barbarogenij paradoks! S svojo antipozicijo je želel umirajoči medvojni Evropi vcepiti vitalistično energijo Balkana. Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke.

 

Avantgardistična revija Zenit je izhajala od leta 1921 do 1923 v Zagrebu, od leta 1923 do leta 1926 pa v Beogradu. Nacionalizem je bil kriv za Micićevo preselitev iz Zagreba v Beograd. Nacionalno nasilje ga je s soprogo Anuško pahnilo iz Beograda v Pariz. V Beogradu so ga obtožili marksizma. In ponovno paradoks. Pariški nadrelistični internacionalisti so ga leta 1936 pahnili iz Pariza nazaj v Beograd. Spreobrnil se je v nacionalista. Tako je bil krog zaključen, Naj na tem mestu naštejem tri nacionaliste, ki so mi s svojim umetniškim izrazom nadvse blizu, to so: Yukio Mišima, Nikolaj Stepanovič Gumiljov in Ljubomir Micić. Internacionalistov je veliko, veliko več.  

 

Za Ljubomirja Micića sem prvič slišal leta 1977, šest let po njegovi smrti. Informacije o njegovi umetnosti - novega so prihajale v mojo smer iz globine stare Jugoslavije. V novi Jugoslaviji pa so ga ogrožali zaradi njegovih nacionalnih pozicij. Čeprav je bilo njegovo izhodiščno načelo "združena Evropa v duhu, evropska modernost na Balkanu" zdaj ključno - balkanski vitalizem v mladi Evropi.

 

 

Avantgardistična revija Zenit

 

Še mnogo let po Micićevem odhodu v Pariz so tiskarji pripovedovali o njegovi pregovorni natančnosti pri oblikovanju vsake strani revije Zenit. Njegovi sodelavci pa so pričali o tem, kako suvereno se je pogovarjal v različnih jezikih z uredniki sorodnih revij po Evropi. Vsaka stran revije je bila za Micića vizualno polje – prostor umetnine, ne pa prostor teksture. Pri njihovem oblikovanju je uporabljal različne velikosti tipografij, ki jih je montiral v vizualne senzacije. Na straneh Zenita je uveljavljal logiko filmske montaže. Sebi v prid je prevrednotil standardizirane industrijske postopke tiskanja.

 

V vseh številkah je bil prisoten anti-tradicionalizem. Predpona anti je v tistem času postala estetska kategorija. V modernistični umetnosti je nastopal cel niz anti-pozicij. Vse v umetnosti sveta je postalo – anti. Tudi Micićeva Evropa. Zanj je bila smiselna predvsem gradnja novega jezika. Jezik je usmerjal v izumljanje nove resničnosti. Nobene potrebe ni bilo, da bi naravo še enkrat podvajali. Nič lepšega ni od sence letala, pravi Micić! Zanj umetnost ni bila ne nacionalna, ne razredna, ampak vsečloveška. Tekste evropskih avtorjev je objavljal kar v originalu. Problematiziral, zavračal in razbijal je starinsko umetnost. Neusmiljeno je tolkel po njej. Vsaka stran revije se je kategorično borila proti starikavi urejenosti. Urejenost zanj ni pomenila nič drugega kot utrujenost. Zanj je predstavljala urejnost utrujenost Evrope. Velika globalna kriza kolonialnega kapitalizma je pognala v pogon prvo svetovno vojno. Evropa je pred njegovimi očmi umirala na frontah Galicije. Mlada umetnost, ki je izšla iz povojne milijonske morije, je želela prevrednoti lepo, predvsem pa raztreliti evropski klasicistični kič. Da se ne bi po vojni zgodilo, da bodo ponovno postavljali spomenike militantnim konjenikom.

 

V reviji je objavljal radikalno nasprotna stališča o umetnosti. Kontradikcija je bila zanj lepa! Še danes se vnamejo strasti, ko želimo neobremenjeno z distance obravnavati historično avantgardo, kaj šele paradokse Ljubomirja Micića. Prizival je nasprotujoče pozicije, s tem pa konfliktna stanja. Kaj več bi si lahko želel avantgardist od tega?

 

 

Drugo polovico življenja je pisal o tem, kako človeka najbolj določa nacionalno bitje. Po mladostniškem internacionalizmu in kozmoplitizmu se je v poznih letih popolnoma predal nacionalnemu. Internacionalisti so ga surovo napadli. Proglasili so ga za konzervativca. Ljubomir Micić je bil po drugi svetovni vojni popolnoma marginaliziran. Niso mu dali ne stausa umetnika, ne socialnega varstva, kaj šele pokojnino. Prepustili so ga času, da ga zmelje. A čas ga je po smrti nanovo vzpostavil kot pomemebnega dejavnika evropske umetnosti. Če želite bolj natančno razumeti paradokse iz mojega komentarja, si oglejte film Splav meduze v režiji Karpa Godine in scenarista Branka Vučičevića, ki tematizira umetnika Ljubomira Micića. V filmu ga boste prepoznali pod imenom – X1.

 

V finalu bom citiral raziskovalko avantgrdistične umetnosti dr. Kristino Pranjić:

 

"V času monarhistične oblasti je bil Micić obtožen za marksizem, kasneje, v času skupne socialistične države, da propagira srbstvo in da je monarhiji zameril propagiranje jugoslovenstva. Zato bomo sklenili, da ne glede na vse marksistične in nacionalistične sodbe, ki jih je bil deležen, Micić zavzema stališče anarhizma. Ta pa ne pomeni nihilizima ali destrukcije, ampak kritiko in sprevračanje obstoječih podob."

 

Avantgardna umetnost, ki se je pred stoletjem manifestirala tudi na umetniških straneh Zenita, nas danes gleda s porumenelega papirja, a njene ideje so vedno bolj vidne v najnovejši Evropi XXI. stoletja. Ob izteku komentarja pošiljam pozdrave gospe Irini Subotić, brez nje in gospe Vidosave Golubović ne bi bilo tiste razstave davnega leta 1983. Poleg tega pa ne smem pozabiti na umetnostnega zgodovinarja Zorana Markuša, ki je obiskoval Micića v njegovih najtežjih dneh, ko mu je preminula ljubljena Anuška!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pred vrati je razpad doslej samoumevnega dominantnega položaja Zahoda, čakata nas streznitev in prilagajanje novi realnosti
1
28.10.2021 21:00
Energetska kriza pretresa celotno Evropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne napovedi. Bližajoča se zima ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
15
27.10.2021 21:00
Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
16
26.10.2021 20:00
Časi za pisanje so neverjetni. Komaj oddam svoj prispevek, že takoj dobim material za drugega. Družbeno dogajanje je hitro in ... Več.
Piše: Milan Krek
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
24
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu na Škotskem začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
15
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
8
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.131
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.946
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.546
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.890
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.228
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.245
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 978
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 939
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 983
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 908