Komentar

Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke

Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova prikliče Ljubomirja Micića, umetnika in urednika mednarodne revije Zenit. Povejmo brez zadržkov: Ljubomir Micić je bil eden pomembnejših konstruktorjev moderne Evrope. Paradoksalno - svojo evropskost je gradil ravno prek Anti-Evrope. Vse svoje življenje je bil prežet z dvema nasprotnima poloma: z nacionalnim in internacionalnim.

14.11.2020 22:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ljubimir Micić   Zenit   avantgarda   zenitizem   Evropa   Balkan   barbarogenij   Splav meduze   Karpo Godina

Po njegovi smrti leta 1971 so našli v trinajstih kovinskih zabojnikih shranjena umetniška dela pomembnih evropskih umetnikov. Zbirka se je pokazala kot resnična dediščina Evrope. Ob vsem tem pa je Micić umrl zaradi podhranjenosti in socialne ogroženosti. Pod nobenim pogojem ni hotel prodati niti enega umetniškega dela.

XX. stoletje je v svetu umetnosti izumilo poklic, ki ga prejšnja stoletja niso poznala: umetniško vodenje stilne formacije. Vzpostavilo je umetniško direkcijo za iz(u)m. Med njimi so bila imena kot so Andre Breton, Herwarth Walden, Filippo Tommaso Marinetti, Gertrude Stein, Kazimir Malevič, Ljubomir Micić in drugi. Za umetniško vodenje - izma je bilo nujno potrebno znati manevrirati med ideološkimi škrbinami vladajočih ideologij v razponu med nacionalnim in internacionalnim. Umetniški vodje so za svoj medij uveljavljanja stilne formacije izumili avantgardne revije. V njih so vgrajevali trajne vrednote. Ljubomir Micić je bil umetniški vodja zenitizma! Njegove umetniške revije Zenit so kartografirale evropski optimalni duh prve polovice XX. stoletja. Bil je zastopnik vsega najboljšega iz sveta mlade evropske umetnosti na Balkanu, istočasno pa je kot direktor Zenitizma obveščal Evropo o umetnosti Balkana. Konstruiral je balkansko stvarnost z izbranimi in-formacijami o evropski umetniški stvarnosti. Komentar je absolutno prekratka oblika, da bi vas seznanil z množico prvovrstnostih in-formacij, ki jih je širil s svojimi triinštiridesetimi številkami. 

 

 

Po njegovi smrti leta 1971 so našli v trinajstih kovinskih zabojnikih shranjena umetniška dela pomembnih evropskih umetnikov. Prepeljali so jih v beograjski Narodni muzej. Zbirka se je pokazala kot prvovrstni zaklad, kot resnična dediščina Evrope. Ob vsem tem pa je Micić umrl zaradi podhranjenosti in socialne ogroženosti. Pod nobenim pogojem ni hotel prodati niti enega umetniškega dela. S soprogo Anuško sta živela po drugi svetovni vojni med drugim tudi od prodaje odpadnega papirja. Umetniški ponos je bil edini, ki mu je stal ob strani, ko je umiral. Njegovo slikarsko zbirko izjemnih avtorjev sem tudi sam videl razstavljeno davnega leta 1983.

 

V revijah, v dvajsetih letih, in v knjigah, v tridesetih letih, je atraktiral zenitistično pozicijo – barbarogenija. O barbarogeniju v dveh stavkih: Barbarogenij je energetski udar metodološkega nomada; udar balkanske zavesti o novem, ki kroži skupaj z drugimi duhovnimi vrednotami po evropskih širinah umetnosti. Barbarogenij decivilizator ruši, da bi vzpostavlil novo civilizacijo. Z današnje točke pogleda je bil barbarogenij paradoks! S svojo antipozicijo je želel umirajoči medvojni Evropi vcepiti vitalistično energijo Balkana. Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke.

 

Avantgardistična revija Zenit je izhajala od leta 1921 do 1923 v Zagrebu, od leta 1923 do leta 1926 pa v Beogradu. Nacionalizem je bil kriv za Micićevo preselitev iz Zagreba v Beograd. Nacionalno nasilje ga je s soprogo Anuško pahnilo iz Beograda v Pariz. V Beogradu so ga obtožili marksizma. In ponovno paradoks. Pariški nadrelistični internacionalisti so ga leta 1936 pahnili iz Pariza nazaj v Beograd. Spreobrnil se je v nacionalista. Tako je bil krog zaključen, Naj na tem mestu naštejem tri nacionaliste, ki so mi s svojim umetniškim izrazom nadvse blizu, to so: Yukio Mišima, Nikolaj Stepanovič Gumiljov in Ljubomir Micić. Internacionalistov je veliko, veliko več.  

 

Za Ljubomirja Micića sem prvič slišal leta 1977, šest let po njegovi smrti. Informacije o njegovi umetnosti - novega so prihajale v mojo smer iz globine stare Jugoslavije. V novi Jugoslaviji pa so ga ogrožali zaradi njegovih nacionalnih pozicij. Čeprav je bilo njegovo izhodiščno načelo "združena Evropa v duhu, evropska modernost na Balkanu" zdaj ključno - balkanski vitalizem v mladi Evropi.

 

 

Avantgardistična revija Zenit

 

Še mnogo let po Micićevem odhodu v Pariz so tiskarji pripovedovali o njegovi pregovorni natančnosti pri oblikovanju vsake strani revije Zenit. Njegovi sodelavci pa so pričali o tem, kako suvereno se je pogovarjal v različnih jezikih z uredniki sorodnih revij po Evropi. Vsaka stran revije je bila za Micića vizualno polje – prostor umetnine, ne pa prostor teksture. Pri njihovem oblikovanju je uporabljal različne velikosti tipografij, ki jih je montiral v vizualne senzacije. Na straneh Zenita je uveljavljal logiko filmske montaže. Sebi v prid je prevrednotil standardizirane industrijske postopke tiskanja.

 

V vseh številkah je bil prisoten anti-tradicionalizem. Predpona anti je v tistem času postala estetska kategorija. V modernistični umetnosti je nastopal cel niz anti-pozicij. Vse v umetnosti sveta je postalo – anti. Tudi Micićeva Evropa. Zanj je bila smiselna predvsem gradnja novega jezika. Jezik je usmerjal v izumljanje nove resničnosti. Nobene potrebe ni bilo, da bi naravo še enkrat podvajali. Nič lepšega ni od sence letala, pravi Micić! Zanj umetnost ni bila ne nacionalna, ne razredna, ampak vsečloveška. Tekste evropskih avtorjev je objavljal kar v originalu. Problematiziral, zavračal in razbijal je starinsko umetnost. Neusmiljeno je tolkel po njej. Vsaka stran revije se je kategorično borila proti starikavi urejenosti. Urejenost zanj ni pomenila nič drugega kot utrujenost. Zanj je predstavljala urejnost utrujenost Evrope. Velika globalna kriza kolonialnega kapitalizma je pognala v pogon prvo svetovno vojno. Evropa je pred njegovimi očmi umirala na frontah Galicije. Mlada umetnost, ki je izšla iz povojne milijonske morije, je želela prevrednoti lepo, predvsem pa raztreliti evropski klasicistični kič. Da se ne bi po vojni zgodilo, da bodo ponovno postavljali spomenike militantnim konjenikom.

 

V reviji je objavljal radikalno nasprotna stališča o umetnosti. Kontradikcija je bila zanj lepa! Še danes se vnamejo strasti, ko želimo neobremenjeno z distance obravnavati historično avantgardo, kaj šele paradokse Ljubomirja Micića. Prizival je nasprotujoče pozicije, s tem pa konfliktna stanja. Kaj več bi si lahko želel avantgardist od tega?

 

 

Drugo polovico življenja je pisal o tem, kako človeka najbolj določa nacionalno bitje. Po mladostniškem internacionalizmu in kozmoplitizmu se je v poznih letih popolnoma predal nacionalnemu. Internacionalisti so ga surovo napadli. Proglasili so ga za konzervativca. Ljubomir Micić je bil po drugi svetovni vojni popolnoma marginaliziran. Niso mu dali ne stausa umetnika, ne socialnega varstva, kaj šele pokojnino. Prepustili so ga času, da ga zmelje. A čas ga je po smrti nanovo vzpostavil kot pomemebnega dejavnika evropske umetnosti. Če želite bolj natančno razumeti paradokse iz mojega komentarja, si oglejte film Splav meduze v režiji Karpa Godine in scenarista Branka Vučičevića, ki tematizira umetnika Ljubomira Micića. V filmu ga boste prepoznali pod imenom – X1.

 

V finalu bom citiral raziskovalko avantgrdistične umetnosti dr. Kristino Pranjić:

 

"V času monarhistične oblasti je bil Micić obtožen za marksizem, kasneje, v času skupne socialistične države, da propagira srbstvo in da je monarhiji zameril propagiranje jugoslovenstva. Zato bomo sklenili, da ne glede na vse marksistične in nacionalistične sodbe, ki jih je bil deležen, Micić zavzema stališče anarhizma. Ta pa ne pomeni nihilizima ali destrukcije, ampak kritiko in sprevračanje obstoječih podob."

 

Avantgardna umetnost, ki se je pred stoletjem manifestirala tudi na umetniških straneh Zenita, nas danes gleda s porumenelega papirja, a njene ideje so vedno bolj vidne v najnovejši Evropi XXI. stoletja. Ob izteku komentarja pošiljam pozdrave gospe Irini Subotić, brez nje in gospe Vidosave Golubović ne bi bilo tiste razstave davnega leta 1983. Poleg tega pa ne smem pozabiti na umetnostnega zgodovinarja Zorana Markuša, ki je obiskoval Micića v njegovih najtežjih dneh, ko mu je preminula ljubljena Anuška!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
7
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.582
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.446
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.336
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.452
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.397
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 864
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.056
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 912
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.839