Komentar

Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke

Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova prikliče Ljubomirja Micića, umetnika in urednika mednarodne revije Zenit. Povejmo brez zadržkov: Ljubomir Micić je bil eden pomembnejših konstruktorjev moderne Evrope. Paradoksalno - svojo evropskost je gradil ravno prek Anti-Evrope. Vse svoje življenje je bil prežet z dvema nasprotnima poloma: z nacionalnim in internacionalnim.

14.11.2020 22:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ljubimir Micić   Zenit   avantgarda   zenitizem   Evropa   Balkan   barbarogenij   Splav meduze   Karpo Godina

Po njegovi smrti leta 1971 so našli v trinajstih kovinskih zabojnikih shranjena umetniška dela pomembnih evropskih umetnikov. Zbirka se je pokazala kot resnična dediščina Evrope. Ob vsem tem pa je Micić umrl zaradi podhranjenosti in socialne ogroženosti. Pod nobenim pogojem ni hotel prodati niti enega umetniškega dela.

XX. stoletje je v svetu umetnosti izumilo poklic, ki ga prejšnja stoletja niso poznala: umetniško vodenje stilne formacije. Vzpostavilo je umetniško direkcijo za iz(u)m. Med njimi so bila imena kot so Andre Breton, Herwarth Walden, Filippo Tommaso Marinetti, Gertrude Stein, Kazimir Malevič, Ljubomir Micić in drugi. Za umetniško vodenje - izma je bilo nujno potrebno znati manevrirati med ideološkimi škrbinami vladajočih ideologij v razponu med nacionalnim in internacionalnim. Umetniški vodje so za svoj medij uveljavljanja stilne formacije izumili avantgardne revije. V njih so vgrajevali trajne vrednote. Ljubomir Micić je bil umetniški vodja zenitizma! Njegove umetniške revije Zenit so kartografirale evropski optimalni duh prve polovice XX. stoletja. Bil je zastopnik vsega najboljšega iz sveta mlade evropske umetnosti na Balkanu, istočasno pa je kot direktor Zenitizma obveščal Evropo o umetnosti Balkana. Konstruiral je balkansko stvarnost z izbranimi in-formacijami o evropski umetniški stvarnosti. Komentar je absolutno prekratka oblika, da bi vas seznanil z množico prvovrstnostih in-formacij, ki jih je širil s svojimi triinštiridesetimi številkami. 

 

 

Po njegovi smrti leta 1971 so našli v trinajstih kovinskih zabojnikih shranjena umetniška dela pomembnih evropskih umetnikov. Prepeljali so jih v beograjski Narodni muzej. Zbirka se je pokazala kot prvovrstni zaklad, kot resnična dediščina Evrope. Ob vsem tem pa je Micić umrl zaradi podhranjenosti in socialne ogroženosti. Pod nobenim pogojem ni hotel prodati niti enega umetniškega dela. S soprogo Anuško sta živela po drugi svetovni vojni med drugim tudi od prodaje odpadnega papirja. Umetniški ponos je bil edini, ki mu je stal ob strani, ko je umiral. Njegovo slikarsko zbirko izjemnih avtorjev sem tudi sam videl razstavljeno davnega leta 1983.

 

V revijah, v dvajsetih letih, in v knjigah, v tridesetih letih, je atraktiral zenitistično pozicijo – barbarogenija. O barbarogeniju v dveh stavkih: Barbarogenij je energetski udar metodološkega nomada; udar balkanske zavesti o novem, ki kroži skupaj z drugimi duhovnimi vrednotami po evropskih širinah umetnosti. Barbarogenij decivilizator ruši, da bi vzpostavlil novo civilizacijo. Z današnje točke pogleda je bil barbarogenij paradoks! S svojo antipozicijo je želel umirajoči medvojni Evropi vcepiti vitalistično energijo Balkana. Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke.

 

Avantgardistična revija Zenit je izhajala od leta 1921 do 1923 v Zagrebu, od leta 1923 do leta 1926 pa v Beogradu. Nacionalizem je bil kriv za Micićevo preselitev iz Zagreba v Beograd. Nacionalno nasilje ga je s soprogo Anuško pahnilo iz Beograda v Pariz. V Beogradu so ga obtožili marksizma. In ponovno paradoks. Pariški nadrelistični internacionalisti so ga leta 1936 pahnili iz Pariza nazaj v Beograd. Spreobrnil se je v nacionalista. Tako je bil krog zaključen, Naj na tem mestu naštejem tri nacionaliste, ki so mi s svojim umetniškim izrazom nadvse blizu, to so: Yukio Mišima, Nikolaj Stepanovič Gumiljov in Ljubomir Micić. Internacionalistov je veliko, veliko več.  

 

Za Ljubomirja Micića sem prvič slišal leta 1977, šest let po njegovi smrti. Informacije o njegovi umetnosti - novega so prihajale v mojo smer iz globine stare Jugoslavije. V novi Jugoslaviji pa so ga ogrožali zaradi njegovih nacionalnih pozicij. Čeprav je bilo njegovo izhodiščno načelo "združena Evropa v duhu, evropska modernost na Balkanu" zdaj ključno - balkanski vitalizem v mladi Evropi.

 

 

Avantgardistična revija Zenit

 

Še mnogo let po Micićevem odhodu v Pariz so tiskarji pripovedovali o njegovi pregovorni natančnosti pri oblikovanju vsake strani revije Zenit. Njegovi sodelavci pa so pričali o tem, kako suvereno se je pogovarjal v različnih jezikih z uredniki sorodnih revij po Evropi. Vsaka stran revije je bila za Micića vizualno polje – prostor umetnine, ne pa prostor teksture. Pri njihovem oblikovanju je uporabljal različne velikosti tipografij, ki jih je montiral v vizualne senzacije. Na straneh Zenita je uveljavljal logiko filmske montaže. Sebi v prid je prevrednotil standardizirane industrijske postopke tiskanja.

 

V vseh številkah je bil prisoten anti-tradicionalizem. Predpona anti je v tistem času postala estetska kategorija. V modernistični umetnosti je nastopal cel niz anti-pozicij. Vse v umetnosti sveta je postalo – anti. Tudi Micićeva Evropa. Zanj je bila smiselna predvsem gradnja novega jezika. Jezik je usmerjal v izumljanje nove resničnosti. Nobene potrebe ni bilo, da bi naravo še enkrat podvajali. Nič lepšega ni od sence letala, pravi Micić! Zanj umetnost ni bila ne nacionalna, ne razredna, ampak vsečloveška. Tekste evropskih avtorjev je objavljal kar v originalu. Problematiziral, zavračal in razbijal je starinsko umetnost. Neusmiljeno je tolkel po njej. Vsaka stran revije se je kategorično borila proti starikavi urejenosti. Urejenost zanj ni pomenila nič drugega kot utrujenost. Zanj je predstavljala urejnost utrujenost Evrope. Velika globalna kriza kolonialnega kapitalizma je pognala v pogon prvo svetovno vojno. Evropa je pred njegovimi očmi umirala na frontah Galicije. Mlada umetnost, ki je izšla iz povojne milijonske morije, je želela prevrednoti lepo, predvsem pa raztreliti evropski klasicistični kič. Da se ne bi po vojni zgodilo, da bodo ponovno postavljali spomenike militantnim konjenikom.

 

V reviji je objavljal radikalno nasprotna stališča o umetnosti. Kontradikcija je bila zanj lepa! Še danes se vnamejo strasti, ko želimo neobremenjeno z distance obravnavati historično avantgardo, kaj šele paradokse Ljubomirja Micića. Prizival je nasprotujoče pozicije, s tem pa konfliktna stanja. Kaj več bi si lahko želel avantgardist od tega?

 

 

Drugo polovico življenja je pisal o tem, kako človeka najbolj določa nacionalno bitje. Po mladostniškem internacionalizmu in kozmoplitizmu se je v poznih letih popolnoma predal nacionalnemu. Internacionalisti so ga surovo napadli. Proglasili so ga za konzervativca. Ljubomir Micić je bil po drugi svetovni vojni popolnoma marginaliziran. Niso mu dali ne stausa umetnika, ne socialnega varstva, kaj šele pokojnino. Prepustili so ga času, da ga zmelje. A čas ga je po smrti nanovo vzpostavil kot pomemebnega dejavnika evropske umetnosti. Če želite bolj natančno razumeti paradokse iz mojega komentarja, si oglejte film Splav meduze v režiji Karpa Godine in scenarista Branka Vučičevića, ki tematizira umetnika Ljubomira Micića. V filmu ga boste prepoznali pod imenom – X1.

 

V finalu bom citiral raziskovalko avantgrdistične umetnosti dr. Kristino Pranjić:

 

"V času monarhistične oblasti je bil Micić obtožen za marksizem, kasneje, v času skupne socialistične države, da propagira srbstvo in da je monarhiji zameril propagiranje jugoslovenstva. Zato bomo sklenili, da ne glede na vse marksistične in nacionalistične sodbe, ki jih je bil deležen, Micić zavzema stališče anarhizma. Ta pa ne pomeni nihilizima ali destrukcije, ampak kritiko in sprevračanje obstoječih podob."

 

Avantgardna umetnost, ki se je pred stoletjem manifestirala tudi na umetniških straneh Zenita, nas danes gleda s porumenelega papirja, a njene ideje so vedno bolj vidne v najnovejši Evropi XXI. stoletja. Ob izteku komentarja pošiljam pozdrave gospe Irini Subotić, brez nje in gospe Vidosave Golubović ne bi bilo tiste razstave davnega leta 1983. Poleg tega pa ne smem pozabiti na umetnostnega zgodovinarja Zorana Markuša, ki je obiskoval Micića v njegovih najtežjih dneh, ko mu je preminula ljubljena Anuška!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.841
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.775
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.646
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.835
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.950
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.207
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.730
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.840
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.164
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509