Komentar

Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke

Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova prikliče Ljubomirja Micića, umetnika in urednika mednarodne revije Zenit. Povejmo brez zadržkov: Ljubomir Micić je bil eden pomembnejših konstruktorjev moderne Evrope. Paradoksalno - svojo evropskost je gradil ravno prek Anti-Evrope. Vse svoje življenje je bil prežet z dvema nasprotnima poloma: z nacionalnim in internacionalnim.

14.11.2020 22:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ljubimir Micić   Zenit   avantgarda   zenitizem   Evropa   Balkan   barbarogenij   Splav meduze   Karpo Godina

Po njegovi smrti leta 1971 so našli v trinajstih kovinskih zabojnikih shranjena umetniška dela pomembnih evropskih umetnikov. Zbirka se je pokazala kot resnična dediščina Evrope. Ob vsem tem pa je Micić umrl zaradi podhranjenosti in socialne ogroženosti. Pod nobenim pogojem ni hotel prodati niti enega umetniškega dela.

XX. stoletje je v svetu umetnosti izumilo poklic, ki ga prejšnja stoletja niso poznala: umetniško vodenje stilne formacije. Vzpostavilo je umetniško direkcijo za iz(u)m. Med njimi so bila imena kot so Andre Breton, Herwarth Walden, Filippo Tommaso Marinetti, Gertrude Stein, Kazimir Malevič, Ljubomir Micić in drugi. Za umetniško vodenje - izma je bilo nujno potrebno znati manevrirati med ideološkimi škrbinami vladajočih ideologij v razponu med nacionalnim in internacionalnim. Umetniški vodje so za svoj medij uveljavljanja stilne formacije izumili avantgardne revije. V njih so vgrajevali trajne vrednote. Ljubomir Micić je bil umetniški vodja zenitizma! Njegove umetniške revije Zenit so kartografirale evropski optimalni duh prve polovice XX. stoletja. Bil je zastopnik vsega najboljšega iz sveta mlade evropske umetnosti na Balkanu, istočasno pa je kot direktor Zenitizma obveščal Evropo o umetnosti Balkana. Konstruiral je balkansko stvarnost z izbranimi in-formacijami o evropski umetniški stvarnosti. Komentar je absolutno prekratka oblika, da bi vas seznanil z množico prvovrstnostih in-formacij, ki jih je širil s svojimi triinštiridesetimi številkami. 

 

 

Po njegovi smrti leta 1971 so našli v trinajstih kovinskih zabojnikih shranjena umetniška dela pomembnih evropskih umetnikov. Prepeljali so jih v beograjski Narodni muzej. Zbirka se je pokazala kot prvovrstni zaklad, kot resnična dediščina Evrope. Ob vsem tem pa je Micić umrl zaradi podhranjenosti in socialne ogroženosti. Pod nobenim pogojem ni hotel prodati niti enega umetniškega dela. S soprogo Anuško sta živela po drugi svetovni vojni med drugim tudi od prodaje odpadnega papirja. Umetniški ponos je bil edini, ki mu je stal ob strani, ko je umiral. Njegovo slikarsko zbirko izjemnih avtorjev sem tudi sam videl razstavljeno davnega leta 1983.

 

V revijah, v dvajsetih letih, in v knjigah, v tridesetih letih, je atraktiral zenitistično pozicijo – barbarogenija. O barbarogeniju v dveh stavkih: Barbarogenij je energetski udar metodološkega nomada; udar balkanske zavesti o novem, ki kroži skupaj z drugimi duhovnimi vrednotami po evropskih širinah umetnosti. Barbarogenij decivilizator ruši, da bi vzpostavlil novo civilizacijo. Z današnje točke pogleda je bil barbarogenij paradoks! S svojo antipozicijo je želel umirajoči medvojni Evropi vcepiti vitalistično energijo Balkana. Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke.

 

Avantgardistična revija Zenit je izhajala od leta 1921 do 1923 v Zagrebu, od leta 1923 do leta 1926 pa v Beogradu. Nacionalizem je bil kriv za Micićevo preselitev iz Zagreba v Beograd. Nacionalno nasilje ga je s soprogo Anuško pahnilo iz Beograda v Pariz. V Beogradu so ga obtožili marksizma. In ponovno paradoks. Pariški nadrelistični internacionalisti so ga leta 1936 pahnili iz Pariza nazaj v Beograd. Spreobrnil se je v nacionalista. Tako je bil krog zaključen, Naj na tem mestu naštejem tri nacionaliste, ki so mi s svojim umetniškim izrazom nadvse blizu, to so: Yukio Mišima, Nikolaj Stepanovič Gumiljov in Ljubomir Micić. Internacionalistov je veliko, veliko več.  

 

Za Ljubomirja Micića sem prvič slišal leta 1977, šest let po njegovi smrti. Informacije o njegovi umetnosti - novega so prihajale v mojo smer iz globine stare Jugoslavije. V novi Jugoslaviji pa so ga ogrožali zaradi njegovih nacionalnih pozicij. Čeprav je bilo njegovo izhodiščno načelo "združena Evropa v duhu, evropska modernost na Balkanu" zdaj ključno - balkanski vitalizem v mladi Evropi.

 

 

Avantgardistična revija Zenit

 

Še mnogo let po Micićevem odhodu v Pariz so tiskarji pripovedovali o njegovi pregovorni natančnosti pri oblikovanju vsake strani revije Zenit. Njegovi sodelavci pa so pričali o tem, kako suvereno se je pogovarjal v različnih jezikih z uredniki sorodnih revij po Evropi. Vsaka stran revije je bila za Micića vizualno polje – prostor umetnine, ne pa prostor teksture. Pri njihovem oblikovanju je uporabljal različne velikosti tipografij, ki jih je montiral v vizualne senzacije. Na straneh Zenita je uveljavljal logiko filmske montaže. Sebi v prid je prevrednotil standardizirane industrijske postopke tiskanja.

 

V vseh številkah je bil prisoten anti-tradicionalizem. Predpona anti je v tistem času postala estetska kategorija. V modernistični umetnosti je nastopal cel niz anti-pozicij. Vse v umetnosti sveta je postalo – anti. Tudi Micićeva Evropa. Zanj je bila smiselna predvsem gradnja novega jezika. Jezik je usmerjal v izumljanje nove resničnosti. Nobene potrebe ni bilo, da bi naravo še enkrat podvajali. Nič lepšega ni od sence letala, pravi Micić! Zanj umetnost ni bila ne nacionalna, ne razredna, ampak vsečloveška. Tekste evropskih avtorjev je objavljal kar v originalu. Problematiziral, zavračal in razbijal je starinsko umetnost. Neusmiljeno je tolkel po njej. Vsaka stran revije se je kategorično borila proti starikavi urejenosti. Urejenost zanj ni pomenila nič drugega kot utrujenost. Zanj je predstavljala urejnost utrujenost Evrope. Velika globalna kriza kolonialnega kapitalizma je pognala v pogon prvo svetovno vojno. Evropa je pred njegovimi očmi umirala na frontah Galicije. Mlada umetnost, ki je izšla iz povojne milijonske morije, je želela prevrednoti lepo, predvsem pa raztreliti evropski klasicistični kič. Da se ne bi po vojni zgodilo, da bodo ponovno postavljali spomenike militantnim konjenikom.

 

V reviji je objavljal radikalno nasprotna stališča o umetnosti. Kontradikcija je bila zanj lepa! Še danes se vnamejo strasti, ko želimo neobremenjeno z distance obravnavati historično avantgardo, kaj šele paradokse Ljubomirja Micića. Prizival je nasprotujoče pozicije, s tem pa konfliktna stanja. Kaj več bi si lahko želel avantgardist od tega?

 

 

Drugo polovico življenja je pisal o tem, kako človeka najbolj določa nacionalno bitje. Po mladostniškem internacionalizmu in kozmoplitizmu se je v poznih letih popolnoma predal nacionalnemu. Internacionalisti so ga surovo napadli. Proglasili so ga za konzervativca. Ljubomir Micić je bil po drugi svetovni vojni popolnoma marginaliziran. Niso mu dali ne stausa umetnika, ne socialnega varstva, kaj šele pokojnino. Prepustili so ga času, da ga zmelje. A čas ga je po smrti nanovo vzpostavil kot pomemebnega dejavnika evropske umetnosti. Če želite bolj natančno razumeti paradokse iz mojega komentarja, si oglejte film Splav meduze v režiji Karpa Godine in scenarista Branka Vučičevića, ki tematizira umetnika Ljubomira Micića. V filmu ga boste prepoznali pod imenom – X1.

 

V finalu bom citiral raziskovalko avantgrdistične umetnosti dr. Kristino Pranjić:

 

"V času monarhistične oblasti je bil Micić obtožen za marksizem, kasneje, v času skupne socialistične države, da propagira srbstvo in da je monarhiji zameril propagiranje jugoslovenstva. Zato bomo sklenili, da ne glede na vse marksistične in nacionalistične sodbe, ki jih je bil deležen, Micić zavzema stališče anarhizma. Ta pa ne pomeni nihilizima ali destrukcije, ampak kritiko in sprevračanje obstoječih podob."

 

Avantgardna umetnost, ki se je pred stoletjem manifestirala tudi na umetniških straneh Zenita, nas danes gleda s porumenelega papirja, a njene ideje so vedno bolj vidne v najnovejši Evropi XXI. stoletja. Ob izteku komentarja pošiljam pozdrave gospe Irini Subotić, brez nje in gospe Vidosave Golubović ne bi bilo tiste razstave davnega leta 1983. Poleg tega pa ne smem pozabiti na umetnostnega zgodovinarja Zorana Markuša, ki je obiskoval Micića v njegovih najtežjih dneh, ko mu je preminula ljubljena Anuška!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
1
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.772
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.252
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.395
04/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.078
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.244
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 887
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.994
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 923
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 536
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.140