Komentar

Tihomir in Kazimir

Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v Galeriji suvremene umjetnosti (GSU) v Zagrebu leta 1989 in njenemu kustosu ter uredniku kataloga Tihomirju Milovcu. Takrat, leta 1989 se mi je zdelo, kot da bi bila Tihomirjeva razstava postavljena samo zame. Točno to je ena od definicij razstave, ki jo dela smiselno. Vsak od obiskovalecv mora dobiti občutek, da je razstava osmišljena samo zanj!

21.11.2020 21:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tihomir Milovac   MSU   Zagreb   Kazimir Malevič

Delovanje v javnem prostoru nasploh ni ravno preprosta naloga. Polna je konfliktov in prepojena z interakcijo; vse od vzajemnosti do intimnosti pa tudi velikega tveganja.

Vsaka razstava je estetska in intelektualna akcija. Umetnosti ni mogoče ločiti od muzejske prakse, seveda pa lahko umetnost obstaja brez muzejev in galerij, toda brez njih ji ni mogoče živeti posmrtnega življenja. V duhovnih prelomih, v različno osvetljenih prostorsko-muzejskih volumnih se umetnost razporeja in razstavlja. V muzejih "se predmeti pripravljajo na vstajanje", meni Pavel Nikolajevič Filonov.

 

Muzej je najprej prostor javnosti! V njem je predvideno človekovo srečanje z materialno kulturo in z ljudmi, ki so jo civilizaciji dali. V muzeju gledamo utelešeno čustveno in intelektualno izkušnjo zlasti v razpravah o pomenu umetnosti, posledično kulture. Delovanje v javnem prostoru nasploh ni ravno preprosta naloga. Polna je konfliktov in prepojena z interakcijo; vse od vzajemnosti do intimnosti pa tudi velikega tveganja. Kustos je civilizacijsko aktiven človek, ki s svojim delovanjem usklajuje materialno-intelektualne pokrajine z logističnimi. Ravno ti dve pokrajini reflektirata današnje besedilo. Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v Galeriji suvremene umjetnosti (GSU) v Zagrebu leta 1989 in njenemu kustosu ter uredniku kataloga Tihomirju Milovcu.

 

 

Kazimir in Tihomir

 

Zagreb je najprej muzejsko mesto. Za svoje galerijsko-muzejske potrebe je izoblikoval nadvse odlično šolo zgodovine umetnosti. Metodološko izhaja iz dunajske umetnostne zgodovine. Izoblikovala je neverjeten niz nadvse suverenih in veščih kustosov in kustodinj. A vzporedno z dunajsko šolo je direktor Galerije suvremene umjetnosti (GSU) Božo Bek vzpostavil nadvse pomemben korpus kustosov in kustodinj, ki so izhajali iz modernizma in sodobnega povojnega sveta sovjetske avantgarde, stilno pa iz romantizma. Umetnik Kazimir Malevič in kustos Tihomir Milovac sta protaginista mojega današnjega komentarja.

 

Časovnica: Leta 1980 sem prvič prebral tekst Suprematizem. Pri prvem kot pri ponovnih branjih nisem prepoznal v tekstu enakovredne dvojnosti Malevičevega koncepta suprematizma – abstrakcionizma in tehnokozmizma. Leta 1989 sem z drugimi očmi prebral tekst Suprematizem v polnoma novi kataloški izdaji. Kustos retrospektivne razstave Tihomir Milovac je bil istočasno urednik kataloga. Na naslovnici je objavil ključno umetnino – načrt optimalne projekcije - Supremus št. 56.

 

Navkljub temu, da sva s Tihomirjem Milovcem dobra prijatelja, do prejšnjega tedna nisem vedel, da je bil ravno on tisti, ki mi je pred tridesetimi leti usmeril pogled v tehnokozmistično linijo suprematizma. Obstaja posebna kontinuiteta, ki se je nisem v vseh teh letih, odkar prijateljujem s Tihomirjem, zavedal. Ravno on je bil tisti, ki mi je namestil finalistično koordinato o Melevičevem tehnokozmističnem momentu.

 

Dejstvo je, da je bil Tihomir Milovac tudi kustos najine razstave z Dunjo Zupančič z naslovom DEJSTVA IN DOKUMENTI leta 2004. Takrat se še nisem zavedal, kako pomembno dejstvo je to. Naj ga pokličem? Seveda sem ga! Vsa ta desetletja se nisem zavedal, da je bil on kustos razstave in urednik kataloga, ki mi je spremenil umetnost in s tem življenje. Da! Bil je avtor dveh ključnih razstav od treh - mojega življenja. In še več, Tihomir je bil tisti, ki je postavil tekst prevoda Suprematizem otvoritveno, da ga ni bilo mogoče spregledati. Balkan bo šel v vojno, meni pa so tehnokozmistični stavki žareli s črne podlage.

 

Ko sem ga pred dvema dnevoma vprašal, če se spomni, kaj mu je takrat narekoval tekst Suprematizem, da ga je objavil, je odgovoril: "Nujnost, preprosta umetniško zgodovinska nujnost!" Ko sva kometirala izjavo dr. Flakerja, naj se bojim suprematistične dekorativnosti je dodal: "K objavi teksta me je vodila zelo podobna nujnost, o kateri govori dr. Flaker."

 

Mene pa je tekst Suprematizem v Tihomirjevi izdaji dokončno ozavestil. Zapustil sem črni kvadrat in vstopil z Dunjo Zupančič in desetletje kasneje z Miho Turšičem v Malevičev načrt optimalne projekcije - v postgravitacijsko umetnost. Ne dolgo po tem smo jo že manifestirali v obliki petdesetlene predstave Noordung:: 1995 – 2045, ki je postala moj nosilec prehoda iz retrogarde v postgravitacijsko umetnost.

 

Dejstvo je, da je mladi Tihomir postavil leta 1989 briljantno Malevičevo retrospektivo, dve leti kasneje pa ravno tako zame izredno pomembno razstavo Ukrajinska avnatgarda skupaj z izvrstno kustodinjo Branko Stipančič. Malevič je bil po starših pol Poljak in pol Ukrajinec. Podpisoval se je kot sovjetsko - ruski umetnik. Če danes pogledam nazaj na obe razstavi, me spomnita na to, kako briljanten umetnostni zgodovinar in gledališki umetnik je Tihomir. Poleg umetnostne zgodovine je študiral tudi etnologijo. Ravno ta ga je ves čas njegovega muzealskega in gledališkega dela mehčala. Predvsem v odnosu do radikalnih umetniških praks in umetnikov, ki jih je dnevno srečeval. Istočasno pa je že za časa študija leta 1975 deloval v avantgardni gledališki skupini CoccoLeMocco skupaj z izvrstnim režiserjem Brankom Brezovcem in odlično producentko Gordano Vnuk. To njihovo sodelovanje traja še danes.

 

Gledališče ima za Tihomirja formativen pomen tudi v odnosu do dela, ki ga opravlja kot kustos v muzeju. Ali pa obratno, ko proizvaja scenografije. Takrat deluje kot gledališki kustos. Prizore obravnava kot kustos, zanje išče idealne konceptualne rešitve. Izbira jih iz lastnega fundusa. Prizore koceptualno opremi z idejami o prostoru. Sledi smeri obeh poklicev in ju interaktivno usmerja v obe smeri. Scenografija vpliva prek dramaturgije prostora na dramaturgijo predstave. Tako gradi svoj vizualni total. Ta neobičajna kombinacija ga dela posebnega in kompleksnega.

 

Tihomirjev prvi direktor v muzeju je bil Božo Bek, ki ga je naučil, kaj pomeni logistično muzejsko programiranje in kaj pomeni natančna uporaba vizualnih znakov, ki gradijo pripoved o temi, ki jo obdeluje. Po Tihomirju muzej ni stanje – realizma, je metastvarnost, ki operira s prostorom resnice. Še eden v vrsti izvrstnih zagrebških kustosov, Davor Matičević, je znal po Božu Beku prenesti muzealska znanja na mladega Tihomirja.

 

 

Logistika za urejanje meta-stvarnosti

 

Prva stopnja pri gradnji vsake razstave so njeni programsko-posvetovalno-usklajevalni momenti. Malevičevo razstavo je Tihomir pripeljal v Zagreb s pomočjo umetniške in kulturne izmenjave. Zagreb je bil namreč v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pobraten z Leningradom, z današnjim Sankt Peterburgom. Na drugi stopnji priprave razstave so pomembna njena izhodišča, ki definirajo cilje in pričakovanja. Usklajevalna muzejska skupina začne ocenjevati vire, potrebnene za razstavo. Ne morete si predstavljati radosti, ko kustos vstopi v fundus s potencialnimi umetninami in začne transcendirati razstavo. Kar predstavljam si Tihomirja v leningrajskem fundusu z njegovim značilnim medmetom radosti: Jao - A joj! Takoj zatem nastopi moment, ki oceni, ali je razstava izvedljiva. Vse to je povezano s stroški in zavarovalninami. Samo bogate ali bratsko-sestrske kulture lahko pripeljejo v svoj kulturni prostor umetnine veličastnega pomena. Na tretji stopnji gradnje razstave kustos dobi vizjo tistega, kar mora biti pokazano. Na tem mestu se pokaže Tihomirjeva fantastična kombinacija, kustosa in gledališkega scenografa, tako da lahko brez večjih težav pripravi skupaj z umetnikom ali umetnico potencialni vtis razstave. Direktoriju ozavesti njen trajnostni učinek. Zadnji moment pri gradnji razstave, a nič manj pomemben, je predanost - detajliranju. Tako izvedbenem kot intelektualnem. Tudi takrat, ko opremlja razstavo z inetlektualno infrastrukturo, s katalogom.

 

Na tem mestu nastopi teoretski tekst o suprematizmu iz 15. decembra leta 1920. Odgovor na Tihomirjevo muzejsko postavitev je mogoče razumeti kot čisto manifestacijo muzejske metode. Lahko pa bi takrat postavil recimo razstavo Larionova ali Burljuka, ki sta bila celo prednostno postavljena na listi možnih razstav, ki jih je predlagala Evegenija Petrovna, namestnica direktorja Leningrajskega državnega muzeja. Znova se je potrdilo, da je muzej generativni stroj in ne le prostor za vstajenje predmetov!

 

Takrat, leta 1989 se mi je zdelo, kot da bi bila Tihomirjeva razstava postavljena samo zame. Točno to je ena od definicij razstave, ki jo dela smiselno. Vsak od obiskovalecv mora dobiti občutek, da je razstava osmišljena samo zanj!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
0
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
3
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično
7
17.04.2021 21:17
Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.311
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 2.036
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.571
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.361
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.286
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 948
07/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 844
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 886
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.140
10/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.051