Komentar

Tihomir in Kazimir

Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v Galeriji suvremene umjetnosti (GSU) v Zagrebu leta 1989 in njenemu kustosu ter uredniku kataloga Tihomirju Milovcu. Takrat, leta 1989 se mi je zdelo, kot da bi bila Tihomirjeva razstava postavljena samo zame. Točno to je ena od definicij razstave, ki jo dela smiselno. Vsak od obiskovalecv mora dobiti občutek, da je razstava osmišljena samo zanj!

21.11.2020 21:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tihomir Milovac   MSU   Zagreb   Kazimir Malevič

Delovanje v javnem prostoru nasploh ni ravno preprosta naloga. Polna je konfliktov in prepojena z interakcijo; vse od vzajemnosti do intimnosti pa tudi velikega tveganja.

Vsaka razstava je estetska in intelektualna akcija. Umetnosti ni mogoče ločiti od muzejske prakse, seveda pa lahko umetnost obstaja brez muzejev in galerij, toda brez njih ji ni mogoče živeti posmrtnega življenja. V duhovnih prelomih, v različno osvetljenih prostorsko-muzejskih volumnih se umetnost razporeja in razstavlja. V muzejih "se predmeti pripravljajo na vstajanje", meni Pavel Nikolajevič Filonov.

 

Muzej je najprej prostor javnosti! V njem je predvideno človekovo srečanje z materialno kulturo in z ljudmi, ki so jo civilizaciji dali. V muzeju gledamo utelešeno čustveno in intelektualno izkušnjo zlasti v razpravah o pomenu umetnosti, posledično kulture. Delovanje v javnem prostoru nasploh ni ravno preprosta naloga. Polna je konfliktov in prepojena z interakcijo; vse od vzajemnosti do intimnosti pa tudi velikega tveganja. Kustos je civilizacijsko aktiven človek, ki s svojim delovanjem usklajuje materialno-intelektualne pokrajine z logističnimi. Ravno ti dve pokrajini reflektirata današnje besedilo. Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v Galeriji suvremene umjetnosti (GSU) v Zagrebu leta 1989 in njenemu kustosu ter uredniku kataloga Tihomirju Milovcu.

 

 

Kazimir in Tihomir

 

Zagreb je najprej muzejsko mesto. Za svoje galerijsko-muzejske potrebe je izoblikoval nadvse odlično šolo zgodovine umetnosti. Metodološko izhaja iz dunajske umetnostne zgodovine. Izoblikovala je neverjeten niz nadvse suverenih in veščih kustosov in kustodinj. A vzporedno z dunajsko šolo je direktor Galerije suvremene umjetnosti (GSU) Božo Bek vzpostavil nadvse pomemben korpus kustosov in kustodinj, ki so izhajali iz modernizma in sodobnega povojnega sveta sovjetske avantgarde, stilno pa iz romantizma. Umetnik Kazimir Malevič in kustos Tihomir Milovac sta protaginista mojega današnjega komentarja.

 

Časovnica: Leta 1980 sem prvič prebral tekst Suprematizem. Pri prvem kot pri ponovnih branjih nisem prepoznal v tekstu enakovredne dvojnosti Malevičevega koncepta suprematizma – abstrakcionizma in tehnokozmizma. Leta 1989 sem z drugimi očmi prebral tekst Suprematizem v polnoma novi kataloški izdaji. Kustos retrospektivne razstave Tihomir Milovac je bil istočasno urednik kataloga. Na naslovnici je objavil ključno umetnino – načrt optimalne projekcije - Supremus št. 56.

 

Navkljub temu, da sva s Tihomirjem Milovcem dobra prijatelja, do prejšnjega tedna nisem vedel, da je bil ravno on tisti, ki mi je pred tridesetimi leti usmeril pogled v tehnokozmistično linijo suprematizma. Obstaja posebna kontinuiteta, ki se je nisem v vseh teh letih, odkar prijateljujem s Tihomirjem, zavedal. Ravno on je bil tisti, ki mi je namestil finalistično koordinato o Melevičevem tehnokozmističnem momentu.

 

Dejstvo je, da je bil Tihomir Milovac tudi kustos najine razstave z Dunjo Zupančič z naslovom DEJSTVA IN DOKUMENTI leta 2004. Takrat se še nisem zavedal, kako pomembno dejstvo je to. Naj ga pokličem? Seveda sem ga! Vsa ta desetletja se nisem zavedal, da je bil on kustos razstave in urednik kataloga, ki mi je spremenil umetnost in s tem življenje. Da! Bil je avtor dveh ključnih razstav od treh - mojega življenja. In še več, Tihomir je bil tisti, ki je postavil tekst prevoda Suprematizem otvoritveno, da ga ni bilo mogoče spregledati. Balkan bo šel v vojno, meni pa so tehnokozmistični stavki žareli s črne podlage.

 

Ko sem ga pred dvema dnevoma vprašal, če se spomni, kaj mu je takrat narekoval tekst Suprematizem, da ga je objavil, je odgovoril: "Nujnost, preprosta umetniško zgodovinska nujnost!" Ko sva kometirala izjavo dr. Flakerja, naj se bojim suprematistične dekorativnosti je dodal: "K objavi teksta me je vodila zelo podobna nujnost, o kateri govori dr. Flaker."

 

Mene pa je tekst Suprematizem v Tihomirjevi izdaji dokončno ozavestil. Zapustil sem črni kvadrat in vstopil z Dunjo Zupančič in desetletje kasneje z Miho Turšičem v Malevičev načrt optimalne projekcije - v postgravitacijsko umetnost. Ne dolgo po tem smo jo že manifestirali v obliki petdesetlene predstave Noordung:: 1995 – 2045, ki je postala moj nosilec prehoda iz retrogarde v postgravitacijsko umetnost.

 

Dejstvo je, da je mladi Tihomir postavil leta 1989 briljantno Malevičevo retrospektivo, dve leti kasneje pa ravno tako zame izredno pomembno razstavo Ukrajinska avnatgarda skupaj z izvrstno kustodinjo Branko Stipančič. Malevič je bil po starših pol Poljak in pol Ukrajinec. Podpisoval se je kot sovjetsko - ruski umetnik. Če danes pogledam nazaj na obe razstavi, me spomnita na to, kako briljanten umetnostni zgodovinar in gledališki umetnik je Tihomir. Poleg umetnostne zgodovine je študiral tudi etnologijo. Ravno ta ga je ves čas njegovega muzealskega in gledališkega dela mehčala. Predvsem v odnosu do radikalnih umetniških praks in umetnikov, ki jih je dnevno srečeval. Istočasno pa je že za časa študija leta 1975 deloval v avantgardni gledališki skupini CoccoLeMocco skupaj z izvrstnim režiserjem Brankom Brezovcem in odlično producentko Gordano Vnuk. To njihovo sodelovanje traja še danes.

 

Gledališče ima za Tihomirja formativen pomen tudi v odnosu do dela, ki ga opravlja kot kustos v muzeju. Ali pa obratno, ko proizvaja scenografije. Takrat deluje kot gledališki kustos. Prizore obravnava kot kustos, zanje išče idealne konceptualne rešitve. Izbira jih iz lastnega fundusa. Prizore koceptualno opremi z idejami o prostoru. Sledi smeri obeh poklicev in ju interaktivno usmerja v obe smeri. Scenografija vpliva prek dramaturgije prostora na dramaturgijo predstave. Tako gradi svoj vizualni total. Ta neobičajna kombinacija ga dela posebnega in kompleksnega.

 

Tihomirjev prvi direktor v muzeju je bil Božo Bek, ki ga je naučil, kaj pomeni logistično muzejsko programiranje in kaj pomeni natančna uporaba vizualnih znakov, ki gradijo pripoved o temi, ki jo obdeluje. Po Tihomirju muzej ni stanje – realizma, je metastvarnost, ki operira s prostorom resnice. Še eden v vrsti izvrstnih zagrebških kustosov, Davor Matičević, je znal po Božu Beku prenesti muzealska znanja na mladega Tihomirja.

 

 

Logistika za urejanje meta-stvarnosti

 

Prva stopnja pri gradnji vsake razstave so njeni programsko-posvetovalno-usklajevalni momenti. Malevičevo razstavo je Tihomir pripeljal v Zagreb s pomočjo umetniške in kulturne izmenjave. Zagreb je bil namreč v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pobraten z Leningradom, z današnjim Sankt Peterburgom. Na drugi stopnji priprave razstave so pomembna njena izhodišča, ki definirajo cilje in pričakovanja. Usklajevalna muzejska skupina začne ocenjevati vire, potrebnene za razstavo. Ne morete si predstavljati radosti, ko kustos vstopi v fundus s potencialnimi umetninami in začne transcendirati razstavo. Kar predstavljam si Tihomirja v leningrajskem fundusu z njegovim značilnim medmetom radosti: Jao - A joj! Takoj zatem nastopi moment, ki oceni, ali je razstava izvedljiva. Vse to je povezano s stroški in zavarovalninami. Samo bogate ali bratsko-sestrske kulture lahko pripeljejo v svoj kulturni prostor umetnine veličastnega pomena. Na tretji stopnji gradnje razstave kustos dobi vizjo tistega, kar mora biti pokazano. Na tem mestu se pokaže Tihomirjeva fantastična kombinacija, kustosa in gledališkega scenografa, tako da lahko brez večjih težav pripravi skupaj z umetnikom ali umetnico potencialni vtis razstave. Direktoriju ozavesti njen trajnostni učinek. Zadnji moment pri gradnji razstave, a nič manj pomemben, je predanost - detajliranju. Tako izvedbenem kot intelektualnem. Tudi takrat, ko opremlja razstavo z inetlektualno infrastrukturo, s katalogom.

 

Na tem mestu nastopi teoretski tekst o suprematizmu iz 15. decembra leta 1920. Odgovor na Tihomirjevo muzejsko postavitev je mogoče razumeti kot čisto manifestacijo muzejske metode. Lahko pa bi takrat postavil recimo razstavo Larionova ali Burljuka, ki sta bila celo prednostno postavljena na listi možnih razstav, ki jih je predlagala Evegenija Petrovna, namestnica direktorja Leningrajskega državnega muzeja. Znova se je potrdilo, da je muzej generativni stroj in ne le prostor za vstajenje predmetov!

 

Takrat, leta 1989 se mi je zdelo, kot da bi bila Tihomirjeva razstava postavljena samo zame. Točno to je ena od definicij razstave, ki jo dela smiselno. Vsak od obiskovalecv mora dobiti občutek, da je razstava osmišljena samo zanj!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.839
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.772
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.644
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.947
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.726
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.838
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509