Komentar

Tihomir in Kazimir

Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v Galeriji suvremene umjetnosti (GSU) v Zagrebu leta 1989 in njenemu kustosu ter uredniku kataloga Tihomirju Milovcu. Takrat, leta 1989 se mi je zdelo, kot da bi bila Tihomirjeva razstava postavljena samo zame. Točno to je ena od definicij razstave, ki jo dela smiselno. Vsak od obiskovalecv mora dobiti občutek, da je razstava osmišljena samo zanj!

21.11.2020 21:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tihomir Milovac   MSU   Zagreb   Kazimir Malevič

Delovanje v javnem prostoru nasploh ni ravno preprosta naloga. Polna je konfliktov in prepojena z interakcijo; vse od vzajemnosti do intimnosti pa tudi velikega tveganja.

Vsaka razstava je estetska in intelektualna akcija. Umetnosti ni mogoče ločiti od muzejske prakse, seveda pa lahko umetnost obstaja brez muzejev in galerij, toda brez njih ji ni mogoče živeti posmrtnega življenja. V duhovnih prelomih, v različno osvetljenih prostorsko-muzejskih volumnih se umetnost razporeja in razstavlja. V muzejih "se predmeti pripravljajo na vstajanje", meni Pavel Nikolajevič Filonov.

 

Muzej je najprej prostor javnosti! V njem je predvideno človekovo srečanje z materialno kulturo in z ljudmi, ki so jo civilizaciji dali. V muzeju gledamo utelešeno čustveno in intelektualno izkušnjo zlasti v razpravah o pomenu umetnosti, posledično kulture. Delovanje v javnem prostoru nasploh ni ravno preprosta naloga. Polna je konfliktov in prepojena z interakcijo; vse od vzajemnosti do intimnosti pa tudi velikega tveganja. Kustos je civilizacijsko aktiven človek, ki s svojim delovanjem usklajuje materialno-intelektualne pokrajine z logističnimi. Ravno ti dve pokrajini reflektirata današnje besedilo. Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v Galeriji suvremene umjetnosti (GSU) v Zagrebu leta 1989 in njenemu kustosu ter uredniku kataloga Tihomirju Milovcu.

 

 

Kazimir in Tihomir

 

Zagreb je najprej muzejsko mesto. Za svoje galerijsko-muzejske potrebe je izoblikoval nadvse odlično šolo zgodovine umetnosti. Metodološko izhaja iz dunajske umetnostne zgodovine. Izoblikovala je neverjeten niz nadvse suverenih in veščih kustosov in kustodinj. A vzporedno z dunajsko šolo je direktor Galerije suvremene umjetnosti (GSU) Božo Bek vzpostavil nadvse pomemben korpus kustosov in kustodinj, ki so izhajali iz modernizma in sodobnega povojnega sveta sovjetske avantgarde, stilno pa iz romantizma. Umetnik Kazimir Malevič in kustos Tihomir Milovac sta protaginista mojega današnjega komentarja.

 

Časovnica: Leta 1980 sem prvič prebral tekst Suprematizem. Pri prvem kot pri ponovnih branjih nisem prepoznal v tekstu enakovredne dvojnosti Malevičevega koncepta suprematizma – abstrakcionizma in tehnokozmizma. Leta 1989 sem z drugimi očmi prebral tekst Suprematizem v polnoma novi kataloški izdaji. Kustos retrospektivne razstave Tihomir Milovac je bil istočasno urednik kataloga. Na naslovnici je objavil ključno umetnino – načrt optimalne projekcije - Supremus št. 56.

 

Navkljub temu, da sva s Tihomirjem Milovcem dobra prijatelja, do prejšnjega tedna nisem vedel, da je bil ravno on tisti, ki mi je pred tridesetimi leti usmeril pogled v tehnokozmistično linijo suprematizma. Obstaja posebna kontinuiteta, ki se je nisem v vseh teh letih, odkar prijateljujem s Tihomirjem, zavedal. Ravno on je bil tisti, ki mi je namestil finalistično koordinato o Melevičevem tehnokozmističnem momentu.

 

Dejstvo je, da je bil Tihomir Milovac tudi kustos najine razstave z Dunjo Zupančič z naslovom DEJSTVA IN DOKUMENTI leta 2004. Takrat se še nisem zavedal, kako pomembno dejstvo je to. Naj ga pokličem? Seveda sem ga! Vsa ta desetletja se nisem zavedal, da je bil on kustos razstave in urednik kataloga, ki mi je spremenil umetnost in s tem življenje. Da! Bil je avtor dveh ključnih razstav od treh - mojega življenja. In še več, Tihomir je bil tisti, ki je postavil tekst prevoda Suprematizem otvoritveno, da ga ni bilo mogoče spregledati. Balkan bo šel v vojno, meni pa so tehnokozmistični stavki žareli s črne podlage.

 

Ko sem ga pred dvema dnevoma vprašal, če se spomni, kaj mu je takrat narekoval tekst Suprematizem, da ga je objavil, je odgovoril: "Nujnost, preprosta umetniško zgodovinska nujnost!" Ko sva kometirala izjavo dr. Flakerja, naj se bojim suprematistične dekorativnosti je dodal: "K objavi teksta me je vodila zelo podobna nujnost, o kateri govori dr. Flaker."

 

Mene pa je tekst Suprematizem v Tihomirjevi izdaji dokončno ozavestil. Zapustil sem črni kvadrat in vstopil z Dunjo Zupančič in desetletje kasneje z Miho Turšičem v Malevičev načrt optimalne projekcije - v postgravitacijsko umetnost. Ne dolgo po tem smo jo že manifestirali v obliki petdesetlene predstave Noordung:: 1995 – 2045, ki je postala moj nosilec prehoda iz retrogarde v postgravitacijsko umetnost.

 

Dejstvo je, da je mladi Tihomir postavil leta 1989 briljantno Malevičevo retrospektivo, dve leti kasneje pa ravno tako zame izredno pomembno razstavo Ukrajinska avnatgarda skupaj z izvrstno kustodinjo Branko Stipančič. Malevič je bil po starših pol Poljak in pol Ukrajinec. Podpisoval se je kot sovjetsko - ruski umetnik. Če danes pogledam nazaj na obe razstavi, me spomnita na to, kako briljanten umetnostni zgodovinar in gledališki umetnik je Tihomir. Poleg umetnostne zgodovine je študiral tudi etnologijo. Ravno ta ga je ves čas njegovega muzealskega in gledališkega dela mehčala. Predvsem v odnosu do radikalnih umetniških praks in umetnikov, ki jih je dnevno srečeval. Istočasno pa je že za časa študija leta 1975 deloval v avantgardni gledališki skupini CoccoLeMocco skupaj z izvrstnim režiserjem Brankom Brezovcem in odlično producentko Gordano Vnuk. To njihovo sodelovanje traja še danes.

 

Gledališče ima za Tihomirja formativen pomen tudi v odnosu do dela, ki ga opravlja kot kustos v muzeju. Ali pa obratno, ko proizvaja scenografije. Takrat deluje kot gledališki kustos. Prizore obravnava kot kustos, zanje išče idealne konceptualne rešitve. Izbira jih iz lastnega fundusa. Prizore koceptualno opremi z idejami o prostoru. Sledi smeri obeh poklicev in ju interaktivno usmerja v obe smeri. Scenografija vpliva prek dramaturgije prostora na dramaturgijo predstave. Tako gradi svoj vizualni total. Ta neobičajna kombinacija ga dela posebnega in kompleksnega.

 

Tihomirjev prvi direktor v muzeju je bil Božo Bek, ki ga je naučil, kaj pomeni logistično muzejsko programiranje in kaj pomeni natančna uporaba vizualnih znakov, ki gradijo pripoved o temi, ki jo obdeluje. Po Tihomirju muzej ni stanje – realizma, je metastvarnost, ki operira s prostorom resnice. Še eden v vrsti izvrstnih zagrebških kustosov, Davor Matičević, je znal po Božu Beku prenesti muzealska znanja na mladega Tihomirja.

 

 

Logistika za urejanje meta-stvarnosti

 

Prva stopnja pri gradnji vsake razstave so njeni programsko-posvetovalno-usklajevalni momenti. Malevičevo razstavo je Tihomir pripeljal v Zagreb s pomočjo umetniške in kulturne izmenjave. Zagreb je bil namreč v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pobraten z Leningradom, z današnjim Sankt Peterburgom. Na drugi stopnji priprave razstave so pomembna njena izhodišča, ki definirajo cilje in pričakovanja. Usklajevalna muzejska skupina začne ocenjevati vire, potrebnene za razstavo. Ne morete si predstavljati radosti, ko kustos vstopi v fundus s potencialnimi umetninami in začne transcendirati razstavo. Kar predstavljam si Tihomirja v leningrajskem fundusu z njegovim značilnim medmetom radosti: Jao - A joj! Takoj zatem nastopi moment, ki oceni, ali je razstava izvedljiva. Vse to je povezano s stroški in zavarovalninami. Samo bogate ali bratsko-sestrske kulture lahko pripeljejo v svoj kulturni prostor umetnine veličastnega pomena. Na tretji stopnji gradnje razstave kustos dobi vizjo tistega, kar mora biti pokazano. Na tem mestu se pokaže Tihomirjeva fantastična kombinacija, kustosa in gledališkega scenografa, tako da lahko brez večjih težav pripravi skupaj z umetnikom ali umetnico potencialni vtis razstave. Direktoriju ozavesti njen trajnostni učinek. Zadnji moment pri gradnji razstave, a nič manj pomemben, je predanost - detajliranju. Tako izvedbenem kot intelektualnem. Tudi takrat, ko opremlja razstavo z inetlektualno infrastrukturo, s katalogom.

 

Na tem mestu nastopi teoretski tekst o suprematizmu iz 15. decembra leta 1920. Odgovor na Tihomirjevo muzejsko postavitev je mogoče razumeti kot čisto manifestacijo muzejske metode. Lahko pa bi takrat postavil recimo razstavo Larionova ali Burljuka, ki sta bila celo prednostno postavljena na listi možnih razstav, ki jih je predlagala Evegenija Petrovna, namestnica direktorja Leningrajskega državnega muzeja. Znova se je potrdilo, da je muzej generativni stroj in ne le prostor za vstajenje predmetov!

 

Takrat, leta 1989 se mi je zdelo, kot da bi bila Tihomirjeva razstava postavljena samo zame. Točno to je ena od definicij razstave, ki jo dela smiselno. Vsak od obiskovalecv mora dobiti občutek, da je razstava osmišljena samo zanj!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
15
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
13
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.485
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.834
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.520
04/
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.101
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.301
06/
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
Keith Miles
Ogledov: 775
07/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 873
08/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.962
09/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 660
10/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.722