Komentar

Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine

Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista Paola G. Parovela nas silijo, da se nekoliko zamislimo nad dogajanji v preteklosti. Knjiga je izšla v samozaložbi Zlatana Čoka, prevedla sta jo Matjaž Čok in Lucijan Pelicon, spremno besedilo pa je prispeval profesor Jože Pirjevec. Knjiga obravnava nasilje fašizma v bivši Julijski Krajini (JK), tj. na Primorskem v Istri in Kvarnerju; s poudarkom na poitalijančevanju priimkov in imen ter krajevnih imen v obdobju 1919-1945, ter prinaša poimenske podatke za 5.300 primerov poitalijančenih imen z uradnimi odloki vred.

22.11.2020 11:00
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Paolo G. Parovel   Trst   fašizem   Slovenci   Italijani   Jože Pirjevec

Foto: Movimento Trieste Libera

Fašistični odlok o prepovedi dajanja neitalijanskih imen novorojencem pa je bil ukinjen šele leta 1967. Tako je še danes prek meje veliko število ljudi, ki uradno še vedno nosijo svoje popačene italijanske priimke in imena.

Prvi zarodki zla na stičišču med romanskim in slovanskim svetom (Gorica, Trst, Istra, Kvarner) so se začeli že sredi 19. stoletja z ustanovitvijo Kraljevine Italije (1861) in vzponom gibanja Italia irredenta, ki je, prvotno upravičeno, pozivalo k boju za še "neodrešena" italijanska ozemlja pod Avstro-Ogrsko, kasneje pa tudi za priključitev še drugih sosednih, večnarodnostnih ali celo neitalijanskih vzhodnih ozemelj. V svojem zmotnem prepričanju, da gre pri Slovencih in Hrvatih za brezoblične plemenske množice, ki naj bi se same od sebe asimilirale v Italijane, so ideologi iredentizma začeli ustanavljati svoja društva ter gospodarska in finančna združenja tudi izven Kraljevine Italije z namenom, da bi prek raznarodovanja, razlaščanja ter odkupovanja zemlje ustvarili pogoje za postopen prodor Italije. Kar jim je potem z Rapalsko pogodbo tudi uspelo.

 

Asimilacijski pritiski so bili že tedaj tako siloviti, da se je ob koncu 19. stoletja ob nje javno spotaknil celo tržaški škof Juraj Dobrila s svojim vizionarskim opozorilom, da se bodo nekega dne "Slovani v Istri  dvignili na način, ki ne bo ugoden za Italijane". Kar se je med drugo svetovno vojno tudi zgodilo in pripomoglo k tragičnemu povojnemu eksodusu. Italija je namreč vstopila v drugo svetovno vojno kot nevtralna država, a je s tajnim Londonskim sporazumom iz leta 1915, "svojo nevtralnost prodala v zameno za strateške meje na Alpah in v našem prostoru" (Jože Pirjevec). Po vojni je tako izbarantana ozemlja zasedla in si jih z Rapalsko pogodbo, sklenjeno s Kraljevino SHS (1918), tudi priključila.

 

Etnično čiščenje se je potem z nastopom fašizma, kljub nasprotnim obljubam italijanskih oblasti, stopnjevalo do grozljivosti, o čemer Slovenija še danes premalo ve, ter je med drugo svetovno vojno oplazilo tudi Ljubljansko pokrajino, vendar v milejši obliki in le za nekaj let, ker se je septembra 1943 fašizem sesul sam vase.

 

 

Brutalne razsežnosti fašističnega nasilja

 

Naj navedemo le nekaj suhoparnih dejstev, pri čemer se bomo omejiil v glavnem na Primorsko, s tem da velja povedano podobno tudi za Istro in Kvarner. Požig tržaškega Narodnega doma (1920), ko fašizem še ni bil na oblasti, predstavlja grozljiv začetek fašističnega terorja. Na kar so fašistične škvadre ob tihi toleranci italijanskih oblasti nadaljevale s požiganjem šol, knjižnic, sedežev kulturnih, športnih, političnih ter celo verskih ustanov. Vsega okrog 120 požigov, tudi v mojem rojstnem kraju Dekani. Izvajali so kaznovalne pohode po vaseh, grozili ljudem, jih pretepali in tudi morili.

 

Sprejet je bil sveženj raznarodovalnih odlokov kot npr.: prepoved uporabe slovenskega jezika v javnosti (1920),  Gentilijeva reforma (1923), ki je ukinila vse slovenske šole, izvršene so bile čistke v javnih uradih (1924), ukinjen je bil slovenski tisk (1927), sprejet je bil odlok o prepovedi dajanja neitalijanskih imen novorojencem itn. Dogajanje je spremljalo preganjanje intelektualcev, učiteljev, duhovnikov in celo nepokornih škofov, (Frančišek Borgia Sedej, Andrej Karlin). Na zasedena ozemlja so oblasti pritiskale z visokimi davki, kar je uničevalo domačo posest in omogočalo ceneno polaščanje njene zemlje in drugih nepremičnin prek dražb. Stekel je temeljit proces poitalijančevanja imen in priimkov ter krajevnih imen, ki je "na dragocenem področju Evrope, kjer se stikajo Latini, Slovani in Germani, izbrisal stoletja naravno oblikovano večnarodnostno identiteto" (Paolo G. Parovel). Uradno so bili izbrisani celo rodovni sledovi znotraj družin.

 

 

Posledice fašistične "etnične melioracije"

 

Po verodostojnih zgodovinskih podatkih je v dolgotrajnem kapilarnem eksodusu zapustilo Julijsko krajino prek 100.000 Slovencev in Hrvatov, ki so se zatekli predvsem v Kraljevino Jugoslavijo, v posamezne evropske države in v Argentino. Hkrati je bilo v dveh desetletjih italijanskega upravljanja naseljenih v bivši Julijski krajini podobno število Italijanov iz notranjosti Italije. Brutalno nasilje je rodilo upor, najprej s Tigrom, čemur je sledila ustanovitev posebnih sodišč s smrtnimi obsodbami (Bazovica, Opensko strelišče, rimski zapori Regina Coeli …) in obsodbami na dolgoletne zaporne kazni. In nato z NOB med vojno, ki je pustila za seboj ogromne žrtve, zloglasna taborišča in veliko pustošenje.

 

Po vojni pa je sledil obračun za prestano gorje, pospremljen z novim nastajajočim, surovim revolucionarnim nasiljem. Tudi na tleh Julijske krajine, kar je končalo s tragičnim eksodusom okrog 250.000 prebivalcev, pretežno Italijanov, pa tudi okrog 5.000 Slovencev in še več Hrvatov, ki so po določbah mednarodnih sporazumov (Pariška mirovna pogodba 1947 in Londonski memorandum 1954) optirali za Italijo. Posledice tega nasilja so se zavlekle tudi še v povojni čas. Jugoslavija je takoj po vojni na svojem ozemlju vrnila prebivalcem Julijske krajine izvirne priimke in imena ter izvirna imena krajev. Onstran meje je zavezniška uprava za krajše obdobje omogočila brezplačno vračanje izvirnih imen, kasneje pa se je to izvajalo na zahtevo posameznika in je bilo povezano s stroški. Poleg tega so italijanske obmejne oblasti, kjer je vedrila agresivna italijanska desnica, to vračanje ovirale, kar je ljudi utrujalo in odvračalo od teh postopkov. Še več, optantom slovenskega in hrvaškega rodu, ki so optirali s svojimi vrnjenimi izvirnimi imeni priimki, so ob registraciji v Italiji ponovno vsiljevali italijanska imena. Fašistični odlok o prepovedi dajanja neitalijanskih imen novorojencem pa je bil npr. ukinjen šele leta 1967 (!). Tako je še danes prek meje veliko število ljudi, ki uradno še vedno nosijo svoje popačene italijanske priimke in imena.

 

 

EU kot veliko upanje

 

Na vprašanje, ali smo se iz tega velikega zla kaj naučili, ni enoznačnega odgovora. Zadnja balkanska morija in številna vojna žarišča na obrobju in v sosedstvu evropske celine (Kavkaz, Bližnji vzhod, Magreb, Afriški rog idr.) nas opozarjajo, da svet še ni imun pred virusom nasilja. V zahodnem delu Evrope pa so v povojnem času, na razvalinah druge svetovne vojne, vizionarski ustanovni očetje EU, pretežno krščanskega porekla (Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi, Jean Monet, Robert Schuman idr.), zastavili enkraten zgodovinski mirovniški projekt, in to v času, ko so pa rdeči režimi Vzhodne Evrope polnili grozljive gulage z nepreglednim številom političnih nasprotnikov. Projekt, ki ni samo zbudil veliko upanje, ampak je zahodnemu delu Evrope, ki je v preteklosti vsakih nekaj deset let bredlo iz vojne v vojno, prinesel tričetrt stoletja miru. In seveda novo upanje, da je mir mogoč - z njim pa tudi civilizirano sožitje, demokracija, vladavina prava in blagostanje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
15
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.578
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 843
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 905
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 618
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144