Komentar

Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine

Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista Paola G. Parovela nas silijo, da se nekoliko zamislimo nad dogajanji v preteklosti. Knjiga je izšla v samozaložbi Zlatana Čoka, prevedla sta jo Matjaž Čok in Lucijan Pelicon, spremno besedilo pa je prispeval profesor Jože Pirjevec. Knjiga obravnava nasilje fašizma v bivši Julijski Krajini (JK), tj. na Primorskem v Istri in Kvarnerju; s poudarkom na poitalijančevanju priimkov in imen ter krajevnih imen v obdobju 1919-1945, ter prinaša poimenske podatke za 5.300 primerov poitalijančenih imen z uradnimi odloki vred.

22.11.2020 11:00
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Paolo G. Parovel   Trst   fašizem   Slovenci   Italijani   Jože Pirjevec

Foto: Movimento Trieste Libera

Fašistični odlok o prepovedi dajanja neitalijanskih imen novorojencem pa je bil ukinjen šele leta 1967. Tako je še danes prek meje veliko število ljudi, ki uradno še vedno nosijo svoje popačene italijanske priimke in imena.

Prvi zarodki zla na stičišču med romanskim in slovanskim svetom (Gorica, Trst, Istra, Kvarner) so se začeli že sredi 19. stoletja z ustanovitvijo Kraljevine Italije (1861) in vzponom gibanja Italia irredenta, ki je, prvotno upravičeno, pozivalo k boju za še "neodrešena" italijanska ozemlja pod Avstro-Ogrsko, kasneje pa tudi za priključitev še drugih sosednih, večnarodnostnih ali celo neitalijanskih vzhodnih ozemelj. V svojem zmotnem prepričanju, da gre pri Slovencih in Hrvatih za brezoblične plemenske množice, ki naj bi se same od sebe asimilirale v Italijane, so ideologi iredentizma začeli ustanavljati svoja društva ter gospodarska in finančna združenja tudi izven Kraljevine Italije z namenom, da bi prek raznarodovanja, razlaščanja ter odkupovanja zemlje ustvarili pogoje za postopen prodor Italije. Kar jim je potem z Rapalsko pogodbo tudi uspelo.

 

Asimilacijski pritiski so bili že tedaj tako siloviti, da se je ob koncu 19. stoletja ob nje javno spotaknil celo tržaški škof Juraj Dobrila s svojim vizionarskim opozorilom, da se bodo nekega dne "Slovani v Istri  dvignili na način, ki ne bo ugoden za Italijane". Kar se je med drugo svetovno vojno tudi zgodilo in pripomoglo k tragičnemu povojnemu eksodusu. Italija je namreč vstopila v drugo svetovno vojno kot nevtralna država, a je s tajnim Londonskim sporazumom iz leta 1915, "svojo nevtralnost prodala v zameno za strateške meje na Alpah in v našem prostoru" (Jože Pirjevec). Po vojni je tako izbarantana ozemlja zasedla in si jih z Rapalsko pogodbo, sklenjeno s Kraljevino SHS (1918), tudi priključila.

 

Etnično čiščenje se je potem z nastopom fašizma, kljub nasprotnim obljubam italijanskih oblasti, stopnjevalo do grozljivosti, o čemer Slovenija še danes premalo ve, ter je med drugo svetovno vojno oplazilo tudi Ljubljansko pokrajino, vendar v milejši obliki in le za nekaj let, ker se je septembra 1943 fašizem sesul sam vase.

 

 

Brutalne razsežnosti fašističnega nasilja

 

Naj navedemo le nekaj suhoparnih dejstev, pri čemer se bomo omejiil v glavnem na Primorsko, s tem da velja povedano podobno tudi za Istro in Kvarner. Požig tržaškega Narodnega doma (1920), ko fašizem še ni bil na oblasti, predstavlja grozljiv začetek fašističnega terorja. Na kar so fašistične škvadre ob tihi toleranci italijanskih oblasti nadaljevale s požiganjem šol, knjižnic, sedežev kulturnih, športnih, političnih ter celo verskih ustanov. Vsega okrog 120 požigov, tudi v mojem rojstnem kraju Dekani. Izvajali so kaznovalne pohode po vaseh, grozili ljudem, jih pretepali in tudi morili.

 

Sprejet je bil sveženj raznarodovalnih odlokov kot npr.: prepoved uporabe slovenskega jezika v javnosti (1920),  Gentilijeva reforma (1923), ki je ukinila vse slovenske šole, izvršene so bile čistke v javnih uradih (1924), ukinjen je bil slovenski tisk (1927), sprejet je bil odlok o prepovedi dajanja neitalijanskih imen novorojencem itn. Dogajanje je spremljalo preganjanje intelektualcev, učiteljev, duhovnikov in celo nepokornih škofov, (Frančišek Borgia Sedej, Andrej Karlin). Na zasedena ozemlja so oblasti pritiskale z visokimi davki, kar je uničevalo domačo posest in omogočalo ceneno polaščanje njene zemlje in drugih nepremičnin prek dražb. Stekel je temeljit proces poitalijančevanja imen in priimkov ter krajevnih imen, ki je "na dragocenem področju Evrope, kjer se stikajo Latini, Slovani in Germani, izbrisal stoletja naravno oblikovano večnarodnostno identiteto" (Paolo G. Parovel). Uradno so bili izbrisani celo rodovni sledovi znotraj družin.

 

 

Posledice fašistične "etnične melioracije"

 

Po verodostojnih zgodovinskih podatkih je v dolgotrajnem kapilarnem eksodusu zapustilo Julijsko krajino prek 100.000 Slovencev in Hrvatov, ki so se zatekli predvsem v Kraljevino Jugoslavijo, v posamezne evropske države in v Argentino. Hkrati je bilo v dveh desetletjih italijanskega upravljanja naseljenih v bivši Julijski krajini podobno število Italijanov iz notranjosti Italije. Brutalno nasilje je rodilo upor, najprej s Tigrom, čemur je sledila ustanovitev posebnih sodišč s smrtnimi obsodbami (Bazovica, Opensko strelišče, rimski zapori Regina Coeli …) in obsodbami na dolgoletne zaporne kazni. In nato z NOB med vojno, ki je pustila za seboj ogromne žrtve, zloglasna taborišča in veliko pustošenje.

 

Po vojni pa je sledil obračun za prestano gorje, pospremljen z novim nastajajočim, surovim revolucionarnim nasiljem. Tudi na tleh Julijske krajine, kar je končalo s tragičnim eksodusom okrog 250.000 prebivalcev, pretežno Italijanov, pa tudi okrog 5.000 Slovencev in še več Hrvatov, ki so po določbah mednarodnih sporazumov (Pariška mirovna pogodba 1947 in Londonski memorandum 1954) optirali za Italijo. Posledice tega nasilja so se zavlekle tudi še v povojni čas. Jugoslavija je takoj po vojni na svojem ozemlju vrnila prebivalcem Julijske krajine izvirne priimke in imena ter izvirna imena krajev. Onstran meje je zavezniška uprava za krajše obdobje omogočila brezplačno vračanje izvirnih imen, kasneje pa se je to izvajalo na zahtevo posameznika in je bilo povezano s stroški. Poleg tega so italijanske obmejne oblasti, kjer je vedrila agresivna italijanska desnica, to vračanje ovirale, kar je ljudi utrujalo in odvračalo od teh postopkov. Še več, optantom slovenskega in hrvaškega rodu, ki so optirali s svojimi vrnjenimi izvirnimi imeni priimki, so ob registraciji v Italiji ponovno vsiljevali italijanska imena. Fašistični odlok o prepovedi dajanja neitalijanskih imen novorojencem pa je bil npr. ukinjen šele leta 1967 (!). Tako je še danes prek meje veliko število ljudi, ki uradno še vedno nosijo svoje popačene italijanske priimke in imena.

 

 

EU kot veliko upanje

 

Na vprašanje, ali smo se iz tega velikega zla kaj naučili, ni enoznačnega odgovora. Zadnja balkanska morija in številna vojna žarišča na obrobju in v sosedstvu evropske celine (Kavkaz, Bližnji vzhod, Magreb, Afriški rog idr.) nas opozarjajo, da svet še ni imun pred virusom nasilja. V zahodnem delu Evrope pa so v povojnem času, na razvalinah druge svetovne vojne, vizionarski ustanovni očetje EU, pretežno krščanskega porekla (Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi, Jean Monet, Robert Schuman idr.), zastavili enkraten zgodovinski mirovniški projekt, in to v času, ko so pa rdeči režimi Vzhodne Evrope polnili grozljive gulage z nepreglednim številom političnih nasprotnikov. Projekt, ki ni samo zbudil veliko upanje, ampak je zahodnemu delu Evrope, ki je v preteklosti vsakih nekaj deset let bredlo iz vojne v vojno, prinesel tričetrt stoletja miru. In seveda novo upanje, da je mir mogoč - z njim pa tudi civilizirano sožitje, demokracija, vladavina prava in blagostanje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo
4
27.12.2020 06:27
Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
EU proti Madžarski in Poljski: Čas je za jasne besede in odločna dejanja
14
25.12.2020 23:00
Kot odgovor na madžarsko-poljsko blokado je imelo nemško predsedstvo EU zdaj priložnost, da končno prizna to ostro resničnost in ... Več.
Piše: Josip Juratovic
Gospod Kučan mi je že leta 2012 rekel: "Vili, pusti narod, narod je butast."
20
22.12.2020 21:00
Tudi biti neumen, tj. neveden vSlovenijivse bolj postaja človekova pravica. Milan Kučan mi je že leta 2012 ob referendumu za ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.947
02/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.150
03/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.070
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.624
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.133
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.388
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.402
08/
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
Miha Burger
Ogledov: 1.144
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 697
10/
Samo bedaki in virusi
Ana Jud
Ogledov: 2.753