Dragi ministrski predsednik Janša,

hvala za vaše izčrpno in poglobljeno pismo z dne 17. novembra 2020, ki ste ga, kot razumem, poslali voditeljem Evropske unije ter vsem državam članicam in medijem. Najprej, preden se lotim glavnih vprašanj, bom pojasnila nekaj točk. Evropska komisija ni demokratično telo. Mi smo izvršilni organ nadnacionalnega telesa in kot ključni cilj vidimo spodbujanje "vedno tesnejše zveze", kot je zapisano v Rimski pogodbi. Torej je vedno treba to upoštevati, ko se odločamo in sprejemamo določene korake. Vi bi morda rekli, da gradimo imperij in da bodo države članice na koncu izgubile svojo neodvisnost in postale province, zato je treba vsako krizo izkoristiti za dosego tega cilja. Medtem moramo upoštevati njihovo delno suverenost. Zato na primer ne mislimo, da je v našem dolgoročnem interesu, da se vpletemo v reševanje slovensko-hrvaških mejnih sporov. Veseli me, ker mislite, da sta bila večletni finančni okvir in EU naslednje generacije narejena hitro in odločno. 

Drugi pravijo, da smo bili zelo počasni, ker smo januarja in februarja preveč mislili na pandemijo; to je kritika, ki jo odločno zavračamo. Čeprav so bile države devet mesecev prepuščene same sebi, imamo zdaj inštrument za oživitev in odpornost – Sklad, ki bo izplačal 672,5 milijard evrov posojil in subvencij.

Glede zadrževanja sredstev s strani držav, ki kršijo 7. člen, boste razumeli, da je to ključni način, s katerim moramo disciplinirati države, za katere menimo, da kršijo standarde temeljnih načel. Morda se bo zdelo, da je to samo pravna zadeva, vendar je politična in moramo oceniti, ali naj ta člen uporabimo zaradi naših kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Prejšnji zadevi, ki so ju obravnavali v duhu 7. člena, vendar ju niso politično presojali, sta bili situacija z avstrijsko koalicijo, ki je v vlado vključila Haiderjevo desničarsko stranko Svobodnjakov, in francoski izgon Romov. Če uporabim vaš namig o konvoju, potem je Francija ladja z viceadmiralom na krovu, Nemčija pa močna letalonosilka. Vse druge države so majhna plovila, nekatere križarke, druge fregate in tretje majhne oskrbovalne ladje. Vam prepuščam, katera vrsta ladje v tej metafori je Slovenija. To je realnost tega, kje je nadzor, tako da lahko večje države izvajajo ukrepe, na primer vabila migrantom, ki niso bila premišljena.

Kar zadeva vladavino prava, tega ni v prvotni Rimski pogodbi, iz katere izvajamo naše ključne strateške cilje "vedno tesnejše povezave", ampak jo vsebujejo poznejše pogodbe. V vsakem primeru se odločitve dokončno sprejmejo v Evropskem svetu. Zadeve o delovanju pravosodnih sistemov, ki jih opisujete, so po našem mnenju sekundarne in predvsem stvar posameznih držav. Seveda je s stališča Komisije obžalovanja vredno, da ne moremo neposredno preprečiti odlokov lokalnih vlad, zato če obstaja dilema, jo prepuščamo vam. Žal vam Sodišče Evropske unije ne more pomagati in razumeli boste, da je Sodišče tudi s svojimi odločitvami učinkovito sprejelo nov zakon, kar imajo nekateri za politično dejanje, vendar njegovo politično delovanje ne bi bilo mogoče v situaciji, ki jo opisujete, ne glede na to, kako moralno bi bilo. Poleg tega mora vsak ukrep na tem področju upoštevati mnoge reformirane komuniste in njihove prijatelje, ki so zastopani v Evropskem parlamentu.

V primeru Poljske in Madžarske nam povzroča skrbi njun neodvisni odnos, ki meji na nesprejemljiv nacionalizem in nasprotuje našim dolgoročnim ciljem. Ohranjanje ločenih valut je problematično, ker jim daje več prostora za neodvisno ukrepanje in ne omogoča Komisiji popolne zmožnosti (čeprav sta ti dve državi največji proračunski neto prejemnici), da bi uporabila pritisk in vplivala na spremembo vlade, ko smo lahko v Grčiji, Italiji in na Cipru. Kot pravijo moji reformirani komunistični prijatelji, si ne moremo privoščiti nobenega frakcionaštva pri načrtovanju formiranja Združenih držav Evrope. In kot pravimo v Nemčiji – ne grizi roke, ki te hrani.

Zelo cenim, da želite napraviti Unijo močnejšo in razumem vašo plemenito in moralno stališče, kakor tudi vašo željo zagotoviti demokratični realizem, vendar to ni v pristojnosti Komisije.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije