Komentar

Kdor nizko pade, ne leta več visoko

Evropska banka za obnovo in razvoj je prejšnji teden popravila napoved rasti za Slovenijo v letu 2014 na 0,7 odstotka, za prihodnje leto pa napoveduje 1-odstotno rast BDP. To je bilo presenečenje, ker trenutni trendi pravzaprav kažejo nasprotno. Namreč, da bo rast letos višja od predvidene, prihodnje leto pa zaradi ohlajanja gospodarstva v Evropi nižja kot letos. Če bi povprašali podjetja, bi vam to v tem hipu večinoma potrdili. 

23.09.2014 21:27
Piše: Goran Novković

Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Foto: Wikipedia

Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu.

Bruto domači proizvod (BDP) se je namreč v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka BDP. Skupaj se je gospodarska dejavnost v prvem polletju okrepila za 2,5 odstotka. Ali nismo potemtakem že iz krize in si lahko oddahnemo? Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Da bi odgovorili na to, na prvi pogled čudno vprašanje, je najprej treba pogledati malce dlje v novodobno zgodovino. Resda smo v zadnjem času hitro rasli, a smo pred tem zelo globoko strmoglavili. Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu. 

 

Poleg tega kljub takšni rasti še vedno daleč zaostajamo za najhitrejšimi in tudi za povprečnimi članicami EU, saj je naš BDP v prvi polovici leta dosegel še vedno le 92,5 odstotka BDP na prebivalca iz leta 2008. Čas za slavje je torej še zelo oddaljen.

 

To ne pomeni, da nismo veseli, ker končno rastemo. Moramo pa biti pošteni in iskreni tudi glede razlogov za letošnjo rast. Gospodarska dejavnost se je okrepila predvsem zaradi zunanjega povpraševanja. Izvoz se je okrepil za 5,2 odstotka, uvoz pa povečal za 3,3 odstotke. Ker se je izvoz okrepil bolj kot uvoz, je zunanja trgovina k rasti BDP prispevala 1,6 odstotne točke.

 

Ali drugače, če se malce pošalimo: Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Pa čeprav se naši politiki že pregovorno v boju za javnomnenjske rejtinge radi hvalijo, da so to predvsem njihovi dosežki. Takrat, ko rastemo. Ko pa padamo, je pa za to kriva svetovna recesija ali kdo drug. Pa čeprav strmoglavimo bistveno bolj kot druge države!

 

Kako različni so marketinški pristopi politikov, smo nazorno videli v četrtek in petek. Medtem ko se je Bratuškova spet na vse pretege hvalila, tudi z neprimerljivimi sezonskimi primerjavami, denimo o številu brezposelnih, se je Miro Cerar spreobrnil in jasno povedal, da smo še v globoki krizi.

 

Ni presenetljivo, saj se čedalje bolj sooča z dediščino, ki mu jo je Bratuškova prepustila. Seveda to ni le njena dediščina, ampak skupna dediščina več vlad iz zadnjih let. A prav gotovo v Sloveniji ta hip ni niti približno tako lepo, kot to zna opisati kandidatka za podpredsednico Evropske komisije.

 

Slovenija predvsem nima takšne gospodarske rasti zaradi vlade Alenke Bratušek, ampak predvsem zaradi izvoza naših podjetij. Drugi, manj pomemben razlog za tolikšno gospodarsko rast so investicije v zgradbe in objekte. Lahko bi torej rekli, da gre Sloveniji bolje po srečnem naključju, ker so tuji trgi potrebovali več naših izdelkov in storitev, s čimer pa vlada Alenke Bratušek nima veliko skupnega. No, dejstvo pa je, da je ljudstvu prek sanacije bank transparentno pokazala, koliko smo vsi skupaj zadolženi. To transparentnost so finančni trgi res glede na lansko leto vsaj malce nagradili. To je treba priznati. 

 

Toda prihaja hladnejše vreme. Na plovbo slovenskega gospodarstva že prežijo nove čeri. 

 

Prva je ohlajanje območja evra, kar bo prej ali slej dohitelo tudi Slovenijo. Takšno povpraševanje na naših tujih trgih zelo verjetno ne more trajati dolgo, doma pa zaradi vladne krize in blokade reform v zadnjih mesecih spet nismo izkoristili konjunkture za zalogo pred gospodarsko ohladitvijo. 

 

Kaj to pomeni v številkah? Leta 2008, pred krizo, ko je bilo zaradi konjunkture še lahko prodajati na globalnih trgih, smo na tujem prodali za več kot 23 milijard evrov. Ob rasti izvoza v prvem polletju je pričakovati, da bo letošnji izvoz, v bistveno težjih razmerah kot leta 2008, vsaj za kakšne 4,5 milijarde evrov višji. Lahko smo torej ponosni na večino izvoznega dela gospodarstva.

 

Toda pozor: leta 2009, ko nas je zadel val krize, je naš izvoz s 23 milijard padel na manj kot 19 milijard evrov. 

 

To pomeni dvoje. Slovenski izvozniki so kljub slabim razmeram doma - o čemer jasno priča podatek, da nas tuji vlagatelji ne označujejo za privlačno državo in se tako tudi obnašajo - od začetka krize (2009) povečali izvoz za okoli 40 odstotkov in se tako zelo lepo pobrali.

 

A hudič je v tem, da nam grozi ukrajinska kriza, pa tudi celoten svet je nestabilen, gospodarsko in politično. Negativnih posledic ukrajinske krize pri posrednem izvozu v Rusijo prek končnih izdelkov iz drugih članic EU, v katerih so tudi slovenski deli, nihče ne zna natančno predvideti. Tudi to pa bo spodkopalo že rast v drugem polletju letos.

 

Kaj, če spet udari recesija, ki jo nekateri že napovedujejo? Če ne bomo priznali, da je previdnost mati modrosti, in ne bomo opravili domače naloge, jo bomo odnesli še bistveno slabše kot leta 2009, ko smo že globoko potonili. Namreč, takrat smo imeli še rezerve. Javni dolg v BDP je bil le 22-odstoten. Zdaj je 80-odstoten! Rezerv ni več. Poleg tega so številna podjetja še vedno prezadolžena in jih je nujno prestrukturirati, banke pa se še niso povsem postavile na noge. 

 

Resda so porasle tudi investicije, toda njihova struktura ne vliva optimizma. Investicije v opremo še vedno upadajo. Rastejo gradbene investicije (v povezavi z evropskimi sredstvi, ki pa se zaradi bližajočih lokalnih volitev in izteka evropske finančne perspektive počasi ustavljajo). Že v letu 2016 se nam lahko zgodi nov investicijski mrk. Resda se je po drugi strani rahlo povečala potrošnja gospodinjstev, a zgolj rahlo. Državna poraba pa še vedno pada.

 

Ob vsem tem ni težko napovedati, da rast že prihodnje leto najbrž ne bo več tako visoka. Letos bo najbrž višja od pričakovanj, tam med 1,5 in slabima dvema odstotkoma. Torej ne tako nizka, kot napoveduje EBRD. Toda prihodnje leto bomo zelo težko spet dosegli takšno rast. Za zmanjšanje brezposelnosti potrebujemo bistveno večjo rast. V zadnjem letu, ko je prevladovala rast, se je uradno število brezposelnih zmanjšalo le za dobrih 2.000 oseb, kar je približno dva odstotka. 

 

Naš BDP bo tako tudi v letu 2015 realno že sedmo leto globoko pod tistim iz leta 2008, pred začetkom krize. Najuspešnejše države EU pa so že zdavnaj nad BDP, ki so ga imele pred krizo. Če k temu prištejemo bojazen, da nam prihodnje leto zaradi neukrepanja doma, kljub rasti izvoznih trgov, ne bo uspelo znižati primanjkljaja pod 3 odstotke BDP, kar smo obljubili Evropski komisiji, je jasno, da ni prav nobenega razloga za kakršnokoli evforijo. 

 

Ena od redkih optimističnih napovedi je le tista šefa Evropske centralne banke Maria Draghija, da bodo vendarle sprejeli ukrepe, ki bi olajšali dostop do posojil. A tudi ta ukrep ne bo preprečil ohladitve, če ne bo v članicah EU strukturnih reform, opozarja prvi bančnik območja evra.

 

Zato mora slovenska vlada s socialnimi partnerji končno skleniti razvojni pakt za - izhod iz krize. Sicer nam bo zelo trda predla.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
7
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
20
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,885
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,364
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,225
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,936
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,855
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,137
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,068
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,320
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,205