Komentar

Kdor nizko pade, ne leta več visoko

Evropska banka za obnovo in razvoj je prejšnji teden popravila napoved rasti za Slovenijo v letu 2014 na 0,7 odstotka, za prihodnje leto pa napoveduje 1-odstotno rast BDP. To je bilo presenečenje, ker trenutni trendi pravzaprav kažejo nasprotno. Namreč, da bo rast letos višja od predvidene, prihodnje leto pa zaradi ohlajanja gospodarstva v Evropi nižja kot letos. Če bi povprašali podjetja, bi vam to v tem hipu večinoma potrdili. 

23.09.2014 21:27
Piše: Goran Novković

Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Foto: Wikipedia

Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu.

Bruto domači proizvod (BDP) se je namreč v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka BDP. Skupaj se je gospodarska dejavnost v prvem polletju okrepila za 2,5 odstotka. Ali nismo potemtakem že iz krize in si lahko oddahnemo? Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Da bi odgovorili na to, na prvi pogled čudno vprašanje, je najprej treba pogledati malce dlje v novodobno zgodovino. Resda smo v zadnjem času hitro rasli, a smo pred tem zelo globoko strmoglavili. Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu. 

 

Poleg tega kljub takšni rasti še vedno daleč zaostajamo za najhitrejšimi in tudi za povprečnimi članicami EU, saj je naš BDP v prvi polovici leta dosegel še vedno le 92,5 odstotka BDP na prebivalca iz leta 2008. Čas za slavje je torej še zelo oddaljen.

 

To ne pomeni, da nismo veseli, ker končno rastemo. Moramo pa biti pošteni in iskreni tudi glede razlogov za letošnjo rast. Gospodarska dejavnost se je okrepila predvsem zaradi zunanjega povpraševanja. Izvoz se je okrepil za 5,2 odstotka, uvoz pa povečal za 3,3 odstotke. Ker se je izvoz okrepil bolj kot uvoz, je zunanja trgovina k rasti BDP prispevala 1,6 odstotne točke.

 

Ali drugače, če se malce pošalimo: Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Pa čeprav se naši politiki že pregovorno v boju za javnomnenjske rejtinge radi hvalijo, da so to predvsem njihovi dosežki. Takrat, ko rastemo. Ko pa padamo, je pa za to kriva svetovna recesija ali kdo drug. Pa čeprav strmoglavimo bistveno bolj kot druge države!

 

Kako različni so marketinški pristopi politikov, smo nazorno videli v četrtek in petek. Medtem ko se je Bratuškova spet na vse pretege hvalila, tudi z neprimerljivimi sezonskimi primerjavami, denimo o številu brezposelnih, se je Miro Cerar spreobrnil in jasno povedal, da smo še v globoki krizi.

 

Ni presenetljivo, saj se čedalje bolj sooča z dediščino, ki mu jo je Bratuškova prepustila. Seveda to ni le njena dediščina, ampak skupna dediščina več vlad iz zadnjih let. A prav gotovo v Sloveniji ta hip ni niti približno tako lepo, kot to zna opisati kandidatka za podpredsednico Evropske komisije.

 

Slovenija predvsem nima takšne gospodarske rasti zaradi vlade Alenke Bratušek, ampak predvsem zaradi izvoza naših podjetij. Drugi, manj pomemben razlog za tolikšno gospodarsko rast so investicije v zgradbe in objekte. Lahko bi torej rekli, da gre Sloveniji bolje po srečnem naključju, ker so tuji trgi potrebovali več naših izdelkov in storitev, s čimer pa vlada Alenke Bratušek nima veliko skupnega. No, dejstvo pa je, da je ljudstvu prek sanacije bank transparentno pokazala, koliko smo vsi skupaj zadolženi. To transparentnost so finančni trgi res glede na lansko leto vsaj malce nagradili. To je treba priznati. 

 

Toda prihaja hladnejše vreme. Na plovbo slovenskega gospodarstva že prežijo nove čeri. 

 

Prva je ohlajanje območja evra, kar bo prej ali slej dohitelo tudi Slovenijo. Takšno povpraševanje na naših tujih trgih zelo verjetno ne more trajati dolgo, doma pa zaradi vladne krize in blokade reform v zadnjih mesecih spet nismo izkoristili konjunkture za zalogo pred gospodarsko ohladitvijo. 

 

Kaj to pomeni v številkah? Leta 2008, pred krizo, ko je bilo zaradi konjunkture še lahko prodajati na globalnih trgih, smo na tujem prodali za več kot 23 milijard evrov. Ob rasti izvoza v prvem polletju je pričakovati, da bo letošnji izvoz, v bistveno težjih razmerah kot leta 2008, vsaj za kakšne 4,5 milijarde evrov višji. Lahko smo torej ponosni na večino izvoznega dela gospodarstva.

 

Toda pozor: leta 2009, ko nas je zadel val krize, je naš izvoz s 23 milijard padel na manj kot 19 milijard evrov. 

 

To pomeni dvoje. Slovenski izvozniki so kljub slabim razmeram doma - o čemer jasno priča podatek, da nas tuji vlagatelji ne označujejo za privlačno državo in se tako tudi obnašajo - od začetka krize (2009) povečali izvoz za okoli 40 odstotkov in se tako zelo lepo pobrali.

 

A hudič je v tem, da nam grozi ukrajinska kriza, pa tudi celoten svet je nestabilen, gospodarsko in politično. Negativnih posledic ukrajinske krize pri posrednem izvozu v Rusijo prek končnih izdelkov iz drugih članic EU, v katerih so tudi slovenski deli, nihče ne zna natančno predvideti. Tudi to pa bo spodkopalo že rast v drugem polletju letos.

 

Kaj, če spet udari recesija, ki jo nekateri že napovedujejo? Če ne bomo priznali, da je previdnost mati modrosti, in ne bomo opravili domače naloge, jo bomo odnesli še bistveno slabše kot leta 2009, ko smo že globoko potonili. Namreč, takrat smo imeli še rezerve. Javni dolg v BDP je bil le 22-odstoten. Zdaj je 80-odstoten! Rezerv ni več. Poleg tega so številna podjetja še vedno prezadolžena in jih je nujno prestrukturirati, banke pa se še niso povsem postavile na noge. 

 

Resda so porasle tudi investicije, toda njihova struktura ne vliva optimizma. Investicije v opremo še vedno upadajo. Rastejo gradbene investicije (v povezavi z evropskimi sredstvi, ki pa se zaradi bližajočih lokalnih volitev in izteka evropske finančne perspektive počasi ustavljajo). Že v letu 2016 se nam lahko zgodi nov investicijski mrk. Resda se je po drugi strani rahlo povečala potrošnja gospodinjstev, a zgolj rahlo. Državna poraba pa še vedno pada.

 

Ob vsem tem ni težko napovedati, da rast že prihodnje leto najbrž ne bo več tako visoka. Letos bo najbrž višja od pričakovanj, tam med 1,5 in slabima dvema odstotkoma. Torej ne tako nizka, kot napoveduje EBRD. Toda prihodnje leto bomo zelo težko spet dosegli takšno rast. Za zmanjšanje brezposelnosti potrebujemo bistveno večjo rast. V zadnjem letu, ko je prevladovala rast, se je uradno število brezposelnih zmanjšalo le za dobrih 2.000 oseb, kar je približno dva odstotka. 

 

Naš BDP bo tako tudi v letu 2015 realno že sedmo leto globoko pod tistim iz leta 2008, pred začetkom krize. Najuspešnejše države EU pa so že zdavnaj nad BDP, ki so ga imele pred krizo. Če k temu prištejemo bojazen, da nam prihodnje leto zaradi neukrepanja doma, kljub rasti izvoznih trgov, ne bo uspelo znižati primanjkljaja pod 3 odstotke BDP, kar smo obljubili Evropski komisiji, je jasno, da ni prav nobenega razloga za kakršnokoli evforijo. 

 

Ena od redkih optimističnih napovedi je le tista šefa Evropske centralne banke Maria Draghija, da bodo vendarle sprejeli ukrepe, ki bi olajšali dostop do posojil. A tudi ta ukrep ne bo preprečil ohladitve, če ne bo v članicah EU strukturnih reform, opozarja prvi bančnik območja evra.

 

Zato mora slovenska vlada s socialnimi partnerji končno skleniti razvojni pakt za - izhod iz krize. Sicer nam bo zelo trda predla.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,357
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,085
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,180
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,935
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,193
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,711
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963