Komentar

Kdor nizko pade, ne leta več visoko

Evropska banka za obnovo in razvoj je prejšnji teden popravila napoved rasti za Slovenijo v letu 2014 na 0,7 odstotka, za prihodnje leto pa napoveduje 1-odstotno rast BDP. To je bilo presenečenje, ker trenutni trendi pravzaprav kažejo nasprotno. Namreč, da bo rast letos višja od predvidene, prihodnje leto pa zaradi ohlajanja gospodarstva v Evropi nižja kot letos. Če bi povprašali podjetja, bi vam to v tem hipu večinoma potrdili. 

23.09.2014 21:27
Piše: Goran Novković

Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Foto: Wikipedia

Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu.

Bruto domači proizvod (BDP) se je namreč v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka BDP. Skupaj se je gospodarska dejavnost v prvem polletju okrepila za 2,5 odstotka. Ali nismo potemtakem že iz krize in si lahko oddahnemo? Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Da bi odgovorili na to, na prvi pogled čudno vprašanje, je najprej treba pogledati malce dlje v novodobno zgodovino. Resda smo v zadnjem času hitro rasli, a smo pred tem zelo globoko strmoglavili. Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu. 

 

Poleg tega kljub takšni rasti še vedno daleč zaostajamo za najhitrejšimi in tudi za povprečnimi članicami EU, saj je naš BDP v prvi polovici leta dosegel še vedno le 92,5 odstotka BDP na prebivalca iz leta 2008. Čas za slavje je torej še zelo oddaljen.

 

To ne pomeni, da nismo veseli, ker končno rastemo. Moramo pa biti pošteni in iskreni tudi glede razlogov za letošnjo rast. Gospodarska dejavnost se je okrepila predvsem zaradi zunanjega povpraševanja. Izvoz se je okrepil za 5,2 odstotka, uvoz pa povečal za 3,3 odstotke. Ker se je izvoz okrepil bolj kot uvoz, je zunanja trgovina k rasti BDP prispevala 1,6 odstotne točke.

 

Ali drugače, če se malce pošalimo: Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Pa čeprav se naši politiki že pregovorno v boju za javnomnenjske rejtinge radi hvalijo, da so to predvsem njihovi dosežki. Takrat, ko rastemo. Ko pa padamo, je pa za to kriva svetovna recesija ali kdo drug. Pa čeprav strmoglavimo bistveno bolj kot druge države!

 

Kako različni so marketinški pristopi politikov, smo nazorno videli v četrtek in petek. Medtem ko se je Bratuškova spet na vse pretege hvalila, tudi z neprimerljivimi sezonskimi primerjavami, denimo o številu brezposelnih, se je Miro Cerar spreobrnil in jasno povedal, da smo še v globoki krizi.

 

Ni presenetljivo, saj se čedalje bolj sooča z dediščino, ki mu jo je Bratuškova prepustila. Seveda to ni le njena dediščina, ampak skupna dediščina več vlad iz zadnjih let. A prav gotovo v Sloveniji ta hip ni niti približno tako lepo, kot to zna opisati kandidatka za podpredsednico Evropske komisije.

 

Slovenija predvsem nima takšne gospodarske rasti zaradi vlade Alenke Bratušek, ampak predvsem zaradi izvoza naših podjetij. Drugi, manj pomemben razlog za tolikšno gospodarsko rast so investicije v zgradbe in objekte. Lahko bi torej rekli, da gre Sloveniji bolje po srečnem naključju, ker so tuji trgi potrebovali več naših izdelkov in storitev, s čimer pa vlada Alenke Bratušek nima veliko skupnega. No, dejstvo pa je, da je ljudstvu prek sanacije bank transparentno pokazala, koliko smo vsi skupaj zadolženi. To transparentnost so finančni trgi res glede na lansko leto vsaj malce nagradili. To je treba priznati. 

 

Toda prihaja hladnejše vreme. Na plovbo slovenskega gospodarstva že prežijo nove čeri. 

 

Prva je ohlajanje območja evra, kar bo prej ali slej dohitelo tudi Slovenijo. Takšno povpraševanje na naših tujih trgih zelo verjetno ne more trajati dolgo, doma pa zaradi vladne krize in blokade reform v zadnjih mesecih spet nismo izkoristili konjunkture za zalogo pred gospodarsko ohladitvijo. 

 

Kaj to pomeni v številkah? Leta 2008, pred krizo, ko je bilo zaradi konjunkture še lahko prodajati na globalnih trgih, smo na tujem prodali za več kot 23 milijard evrov. Ob rasti izvoza v prvem polletju je pričakovati, da bo letošnji izvoz, v bistveno težjih razmerah kot leta 2008, vsaj za kakšne 4,5 milijarde evrov višji. Lahko smo torej ponosni na večino izvoznega dela gospodarstva.

 

Toda pozor: leta 2009, ko nas je zadel val krize, je naš izvoz s 23 milijard padel na manj kot 19 milijard evrov. 

 

To pomeni dvoje. Slovenski izvozniki so kljub slabim razmeram doma - o čemer jasno priča podatek, da nas tuji vlagatelji ne označujejo za privlačno državo in se tako tudi obnašajo - od začetka krize (2009) povečali izvoz za okoli 40 odstotkov in se tako zelo lepo pobrali.

 

A hudič je v tem, da nam grozi ukrajinska kriza, pa tudi celoten svet je nestabilen, gospodarsko in politično. Negativnih posledic ukrajinske krize pri posrednem izvozu v Rusijo prek končnih izdelkov iz drugih članic EU, v katerih so tudi slovenski deli, nihče ne zna natančno predvideti. Tudi to pa bo spodkopalo že rast v drugem polletju letos.

 

Kaj, če spet udari recesija, ki jo nekateri že napovedujejo? Če ne bomo priznali, da je previdnost mati modrosti, in ne bomo opravili domače naloge, jo bomo odnesli še bistveno slabše kot leta 2009, ko smo že globoko potonili. Namreč, takrat smo imeli še rezerve. Javni dolg v BDP je bil le 22-odstoten. Zdaj je 80-odstoten! Rezerv ni več. Poleg tega so številna podjetja še vedno prezadolžena in jih je nujno prestrukturirati, banke pa se še niso povsem postavile na noge. 

 

Resda so porasle tudi investicije, toda njihova struktura ne vliva optimizma. Investicije v opremo še vedno upadajo. Rastejo gradbene investicije (v povezavi z evropskimi sredstvi, ki pa se zaradi bližajočih lokalnih volitev in izteka evropske finančne perspektive počasi ustavljajo). Že v letu 2016 se nam lahko zgodi nov investicijski mrk. Resda se je po drugi strani rahlo povečala potrošnja gospodinjstev, a zgolj rahlo. Državna poraba pa še vedno pada.

 

Ob vsem tem ni težko napovedati, da rast že prihodnje leto najbrž ne bo več tako visoka. Letos bo najbrž višja od pričakovanj, tam med 1,5 in slabima dvema odstotkoma. Torej ne tako nizka, kot napoveduje EBRD. Toda prihodnje leto bomo zelo težko spet dosegli takšno rast. Za zmanjšanje brezposelnosti potrebujemo bistveno večjo rast. V zadnjem letu, ko je prevladovala rast, se je uradno število brezposelnih zmanjšalo le za dobrih 2.000 oseb, kar je približno dva odstotka. 

 

Naš BDP bo tako tudi v letu 2015 realno že sedmo leto globoko pod tistim iz leta 2008, pred začetkom krize. Najuspešnejše države EU pa so že zdavnaj nad BDP, ki so ga imele pred krizo. Če k temu prištejemo bojazen, da nam prihodnje leto zaradi neukrepanja doma, kljub rasti izvoznih trgov, ne bo uspelo znižati primanjkljaja pod 3 odstotke BDP, kar smo obljubili Evropski komisiji, je jasno, da ni prav nobenega razloga za kakršnokoli evforijo. 

 

Ena od redkih optimističnih napovedi je le tista šefa Evropske centralne banke Maria Draghija, da bodo vendarle sprejeli ukrepe, ki bi olajšali dostop do posojil. A tudi ta ukrep ne bo preprečil ohladitve, če ne bo v članicah EU strukturnih reform, opozarja prvi bančnik območja evra.

 

Zato mora slovenska vlada s socialnimi partnerji končno skleniti razvojni pakt za - izhod iz krize. Sicer nam bo zelo trda predla.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
7
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,618
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,351
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,307
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,238
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,975
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,585
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,560
08/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,230
09/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,153
10/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,682