Komentar

Kdor nizko pade, ne leta več visoko

Evropska banka za obnovo in razvoj je prejšnji teden popravila napoved rasti za Slovenijo v letu 2014 na 0,7 odstotka, za prihodnje leto pa napoveduje 1-odstotno rast BDP. To je bilo presenečenje, ker trenutni trendi pravzaprav kažejo nasprotno. Namreč, da bo rast letos višja od predvidene, prihodnje leto pa zaradi ohlajanja gospodarstva v Evropi nižja kot letos. Če bi povprašali podjetja, bi vam to v tem hipu večinoma potrdili. 

23.09.2014 21:27
Piše: Goran Novković

Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Foto: Wikipedia

Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu.

Bruto domači proizvod (BDP) se je namreč v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka BDP. Skupaj se je gospodarska dejavnost v prvem polletju okrepila za 2,5 odstotka. Ali nismo potemtakem že iz krize in si lahko oddahnemo? Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Da bi odgovorili na to, na prvi pogled čudno vprašanje, je najprej treba pogledati malce dlje v novodobno zgodovino. Resda smo v zadnjem času hitro rasli, a smo pred tem zelo globoko strmoglavili. Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu. 

 

Poleg tega kljub takšni rasti še vedno daleč zaostajamo za najhitrejšimi in tudi za povprečnimi članicami EU, saj je naš BDP v prvi polovici leta dosegel še vedno le 92,5 odstotka BDP na prebivalca iz leta 2008. Čas za slavje je torej še zelo oddaljen.

 

To ne pomeni, da nismo veseli, ker končno rastemo. Moramo pa biti pošteni in iskreni tudi glede razlogov za letošnjo rast. Gospodarska dejavnost se je okrepila predvsem zaradi zunanjega povpraševanja. Izvoz se je okrepil za 5,2 odstotka, uvoz pa povečal za 3,3 odstotke. Ker se je izvoz okrepil bolj kot uvoz, je zunanja trgovina k rasti BDP prispevala 1,6 odstotne točke.

 

Ali drugače, če se malce pošalimo: Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Pa čeprav se naši politiki že pregovorno v boju za javnomnenjske rejtinge radi hvalijo, da so to predvsem njihovi dosežki. Takrat, ko rastemo. Ko pa padamo, je pa za to kriva svetovna recesija ali kdo drug. Pa čeprav strmoglavimo bistveno bolj kot druge države!

 

Kako različni so marketinški pristopi politikov, smo nazorno videli v četrtek in petek. Medtem ko se je Bratuškova spet na vse pretege hvalila, tudi z neprimerljivimi sezonskimi primerjavami, denimo o številu brezposelnih, se je Miro Cerar spreobrnil in jasno povedal, da smo še v globoki krizi.

 

Ni presenetljivo, saj se čedalje bolj sooča z dediščino, ki mu jo je Bratuškova prepustila. Seveda to ni le njena dediščina, ampak skupna dediščina več vlad iz zadnjih let. A prav gotovo v Sloveniji ta hip ni niti približno tako lepo, kot to zna opisati kandidatka za podpredsednico Evropske komisije.

 

Slovenija predvsem nima takšne gospodarske rasti zaradi vlade Alenke Bratušek, ampak predvsem zaradi izvoza naših podjetij. Drugi, manj pomemben razlog za tolikšno gospodarsko rast so investicije v zgradbe in objekte. Lahko bi torej rekli, da gre Sloveniji bolje po srečnem naključju, ker so tuji trgi potrebovali več naših izdelkov in storitev, s čimer pa vlada Alenke Bratušek nima veliko skupnega. No, dejstvo pa je, da je ljudstvu prek sanacije bank transparentno pokazala, koliko smo vsi skupaj zadolženi. To transparentnost so finančni trgi res glede na lansko leto vsaj malce nagradili. To je treba priznati. 

 

Toda prihaja hladnejše vreme. Na plovbo slovenskega gospodarstva že prežijo nove čeri. 

 

Prva je ohlajanje območja evra, kar bo prej ali slej dohitelo tudi Slovenijo. Takšno povpraševanje na naših tujih trgih zelo verjetno ne more trajati dolgo, doma pa zaradi vladne krize in blokade reform v zadnjih mesecih spet nismo izkoristili konjunkture za zalogo pred gospodarsko ohladitvijo. 

 

Kaj to pomeni v številkah? Leta 2008, pred krizo, ko je bilo zaradi konjunkture še lahko prodajati na globalnih trgih, smo na tujem prodali za več kot 23 milijard evrov. Ob rasti izvoza v prvem polletju je pričakovati, da bo letošnji izvoz, v bistveno težjih razmerah kot leta 2008, vsaj za kakšne 4,5 milijarde evrov višji. Lahko smo torej ponosni na večino izvoznega dela gospodarstva.

 

Toda pozor: leta 2009, ko nas je zadel val krize, je naš izvoz s 23 milijard padel na manj kot 19 milijard evrov. 

 

To pomeni dvoje. Slovenski izvozniki so kljub slabim razmeram doma - o čemer jasno priča podatek, da nas tuji vlagatelji ne označujejo za privlačno državo in se tako tudi obnašajo - od začetka krize (2009) povečali izvoz za okoli 40 odstotkov in se tako zelo lepo pobrali.

 

A hudič je v tem, da nam grozi ukrajinska kriza, pa tudi celoten svet je nestabilen, gospodarsko in politično. Negativnih posledic ukrajinske krize pri posrednem izvozu v Rusijo prek končnih izdelkov iz drugih članic EU, v katerih so tudi slovenski deli, nihče ne zna natančno predvideti. Tudi to pa bo spodkopalo že rast v drugem polletju letos.

 

Kaj, če spet udari recesija, ki jo nekateri že napovedujejo? Če ne bomo priznali, da je previdnost mati modrosti, in ne bomo opravili domače naloge, jo bomo odnesli še bistveno slabše kot leta 2009, ko smo že globoko potonili. Namreč, takrat smo imeli še rezerve. Javni dolg v BDP je bil le 22-odstoten. Zdaj je 80-odstoten! Rezerv ni več. Poleg tega so številna podjetja še vedno prezadolžena in jih je nujno prestrukturirati, banke pa se še niso povsem postavile na noge. 

 

Resda so porasle tudi investicije, toda njihova struktura ne vliva optimizma. Investicije v opremo še vedno upadajo. Rastejo gradbene investicije (v povezavi z evropskimi sredstvi, ki pa se zaradi bližajočih lokalnih volitev in izteka evropske finančne perspektive počasi ustavljajo). Že v letu 2016 se nam lahko zgodi nov investicijski mrk. Resda se je po drugi strani rahlo povečala potrošnja gospodinjstev, a zgolj rahlo. Državna poraba pa še vedno pada.

 

Ob vsem tem ni težko napovedati, da rast že prihodnje leto najbrž ne bo več tako visoka. Letos bo najbrž višja od pričakovanj, tam med 1,5 in slabima dvema odstotkoma. Torej ne tako nizka, kot napoveduje EBRD. Toda prihodnje leto bomo zelo težko spet dosegli takšno rast. Za zmanjšanje brezposelnosti potrebujemo bistveno večjo rast. V zadnjem letu, ko je prevladovala rast, se je uradno število brezposelnih zmanjšalo le za dobrih 2.000 oseb, kar je približno dva odstotka. 

 

Naš BDP bo tako tudi v letu 2015 realno že sedmo leto globoko pod tistim iz leta 2008, pred začetkom krize. Najuspešnejše države EU pa so že zdavnaj nad BDP, ki so ga imele pred krizo. Če k temu prištejemo bojazen, da nam prihodnje leto zaradi neukrepanja doma, kljub rasti izvoznih trgov, ne bo uspelo znižati primanjkljaja pod 3 odstotke BDP, kar smo obljubili Evropski komisiji, je jasno, da ni prav nobenega razloga za kakršnokoli evforijo. 

 

Ena od redkih optimističnih napovedi je le tista šefa Evropske centralne banke Maria Draghija, da bodo vendarle sprejeli ukrepe, ki bi olajšali dostop do posojil. A tudi ta ukrep ne bo preprečil ohladitve, če ne bo v članicah EU strukturnih reform, opozarja prvi bančnik območja evra.

 

Zato mora slovenska vlada s socialnimi partnerji končno skleniti razvojni pakt za - izhod iz krize. Sicer nam bo zelo trda predla.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,065
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,105
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,736
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,259
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990