Komentar

Kdor nizko pade, ne leta več visoko

Evropska banka za obnovo in razvoj je prejšnji teden popravila napoved rasti za Slovenijo v letu 2014 na 0,7 odstotka, za prihodnje leto pa napoveduje 1-odstotno rast BDP. To je bilo presenečenje, ker trenutni trendi pravzaprav kažejo nasprotno. Namreč, da bo rast letos višja od predvidene, prihodnje leto pa zaradi ohlajanja gospodarstva v Evropi nižja kot letos. Če bi povprašali podjetja, bi vam to v tem hipu večinoma potrdili. 

23.09.2014 21:27
Piše: Goran Novković

Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Foto: Wikipedia

Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu.

Bruto domači proizvod (BDP) se je namreč v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka BDP. Skupaj se je gospodarska dejavnost v prvem polletju okrepila za 2,5 odstotka. Ali nismo potemtakem že iz krize in si lahko oddahnemo? Zakaj sploh še govorimo, da smo v krizi, če je naše gospodarstvo v drugem četrtletju raslo najhitreje v EU?

 

Da bi odgovorili na to, na prvi pogled čudno vprašanje, je najprej treba pogledati malce dlje v novodobno zgodovino. Resda smo v zadnjem času hitro rasli, a smo pred tem zelo globoko strmoglavili. Lanski bruto domači proizvod na prebivalca je realno dosegel le 90 odstotkov tistega iz leta 2008, torej izpred krize. Če smo torej globoko zabredli v globine, ni ravno velik dosežek, če zdaj malce bolj rastemo, ker je lanska osnova na - podnu. 

 

Poleg tega kljub takšni rasti še vedno daleč zaostajamo za najhitrejšimi in tudi za povprečnimi članicami EU, saj je naš BDP v prvi polovici leta dosegel še vedno le 92,5 odstotka BDP na prebivalca iz leta 2008. Čas za slavje je torej še zelo oddaljen.

 

To ne pomeni, da nismo veseli, ker končno rastemo. Moramo pa biti pošteni in iskreni tudi glede razlogov za letošnjo rast. Gospodarska dejavnost se je okrepila predvsem zaradi zunanjega povpraševanja. Izvoz se je okrepil za 5,2 odstotka, uvoz pa povečal za 3,3 odstotke. Ker se je izvoz okrepil bolj kot uvoz, je zunanja trgovina k rasti BDP prispevala 1,6 odstotne točke.

 

Ali drugače, če se malce pošalimo: Merklova je bistveno več pripomogla k naši rasti kot Bratuškova. Pa čeprav se naši politiki že pregovorno v boju za javnomnenjske rejtinge radi hvalijo, da so to predvsem njihovi dosežki. Takrat, ko rastemo. Ko pa padamo, je pa za to kriva svetovna recesija ali kdo drug. Pa čeprav strmoglavimo bistveno bolj kot druge države!

 

Kako različni so marketinški pristopi politikov, smo nazorno videli v četrtek in petek. Medtem ko se je Bratuškova spet na vse pretege hvalila, tudi z neprimerljivimi sezonskimi primerjavami, denimo o številu brezposelnih, se je Miro Cerar spreobrnil in jasno povedal, da smo še v globoki krizi.

 

Ni presenetljivo, saj se čedalje bolj sooča z dediščino, ki mu jo je Bratuškova prepustila. Seveda to ni le njena dediščina, ampak skupna dediščina več vlad iz zadnjih let. A prav gotovo v Sloveniji ta hip ni niti približno tako lepo, kot to zna opisati kandidatka za podpredsednico Evropske komisije.

 

Slovenija predvsem nima takšne gospodarske rasti zaradi vlade Alenke Bratušek, ampak predvsem zaradi izvoza naših podjetij. Drugi, manj pomemben razlog za tolikšno gospodarsko rast so investicije v zgradbe in objekte. Lahko bi torej rekli, da gre Sloveniji bolje po srečnem naključju, ker so tuji trgi potrebovali več naših izdelkov in storitev, s čimer pa vlada Alenke Bratušek nima veliko skupnega. No, dejstvo pa je, da je ljudstvu prek sanacije bank transparentno pokazala, koliko smo vsi skupaj zadolženi. To transparentnost so finančni trgi res glede na lansko leto vsaj malce nagradili. To je treba priznati. 

 

Toda prihaja hladnejše vreme. Na plovbo slovenskega gospodarstva že prežijo nove čeri. 

 

Prva je ohlajanje območja evra, kar bo prej ali slej dohitelo tudi Slovenijo. Takšno povpraševanje na naših tujih trgih zelo verjetno ne more trajati dolgo, doma pa zaradi vladne krize in blokade reform v zadnjih mesecih spet nismo izkoristili konjunkture za zalogo pred gospodarsko ohladitvijo. 

 

Kaj to pomeni v številkah? Leta 2008, pred krizo, ko je bilo zaradi konjunkture še lahko prodajati na globalnih trgih, smo na tujem prodali za več kot 23 milijard evrov. Ob rasti izvoza v prvem polletju je pričakovati, da bo letošnji izvoz, v bistveno težjih razmerah kot leta 2008, vsaj za kakšne 4,5 milijarde evrov višji. Lahko smo torej ponosni na večino izvoznega dela gospodarstva.

 

Toda pozor: leta 2009, ko nas je zadel val krize, je naš izvoz s 23 milijard padel na manj kot 19 milijard evrov. 

 

To pomeni dvoje. Slovenski izvozniki so kljub slabim razmeram doma - o čemer jasno priča podatek, da nas tuji vlagatelji ne označujejo za privlačno državo in se tako tudi obnašajo - od začetka krize (2009) povečali izvoz za okoli 40 odstotkov in se tako zelo lepo pobrali.

 

A hudič je v tem, da nam grozi ukrajinska kriza, pa tudi celoten svet je nestabilen, gospodarsko in politično. Negativnih posledic ukrajinske krize pri posrednem izvozu v Rusijo prek končnih izdelkov iz drugih članic EU, v katerih so tudi slovenski deli, nihče ne zna natančno predvideti. Tudi to pa bo spodkopalo že rast v drugem polletju letos.

 

Kaj, če spet udari recesija, ki jo nekateri že napovedujejo? Če ne bomo priznali, da je previdnost mati modrosti, in ne bomo opravili domače naloge, jo bomo odnesli še bistveno slabše kot leta 2009, ko smo že globoko potonili. Namreč, takrat smo imeli še rezerve. Javni dolg v BDP je bil le 22-odstoten. Zdaj je 80-odstoten! Rezerv ni več. Poleg tega so številna podjetja še vedno prezadolžena in jih je nujno prestrukturirati, banke pa se še niso povsem postavile na noge. 

 

Resda so porasle tudi investicije, toda njihova struktura ne vliva optimizma. Investicije v opremo še vedno upadajo. Rastejo gradbene investicije (v povezavi z evropskimi sredstvi, ki pa se zaradi bližajočih lokalnih volitev in izteka evropske finančne perspektive počasi ustavljajo). Že v letu 2016 se nam lahko zgodi nov investicijski mrk. Resda se je po drugi strani rahlo povečala potrošnja gospodinjstev, a zgolj rahlo. Državna poraba pa še vedno pada.

 

Ob vsem tem ni težko napovedati, da rast že prihodnje leto najbrž ne bo več tako visoka. Letos bo najbrž višja od pričakovanj, tam med 1,5 in slabima dvema odstotkoma. Torej ne tako nizka, kot napoveduje EBRD. Toda prihodnje leto bomo zelo težko spet dosegli takšno rast. Za zmanjšanje brezposelnosti potrebujemo bistveno večjo rast. V zadnjem letu, ko je prevladovala rast, se je uradno število brezposelnih zmanjšalo le za dobrih 2.000 oseb, kar je približno dva odstotka. 

 

Naš BDP bo tako tudi v letu 2015 realno že sedmo leto globoko pod tistim iz leta 2008, pred začetkom krize. Najuspešnejše države EU pa so že zdavnaj nad BDP, ki so ga imele pred krizo. Če k temu prištejemo bojazen, da nam prihodnje leto zaradi neukrepanja doma, kljub rasti izvoznih trgov, ne bo uspelo znižati primanjkljaja pod 3 odstotke BDP, kar smo obljubili Evropski komisiji, je jasno, da ni prav nobenega razloga za kakršnokoli evforijo. 

 

Ena od redkih optimističnih napovedi je le tista šefa Evropske centralne banke Maria Draghija, da bodo vendarle sprejeli ukrepe, ki bi olajšali dostop do posojil. A tudi ta ukrep ne bo preprečil ohladitve, če ne bo v članicah EU strukturnih reform, opozarja prvi bančnik območja evra.

 

Zato mora slovenska vlada s socialnimi partnerji končno skleniti razvojni pakt za - izhod iz krize. Sicer nam bo zelo trda predla.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,537
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,790
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,050
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418