Komentar

Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča

V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ovinkarjenja: umetnina Kozmični dež je izjemno lepa. Rad se ponavljam: lepo ima v različnih obdobjih različne definicije, v XXI. stoletju je lepo tisto, kar je misleče. Točno takšno umetnino je proizvedel Tilen Sepič – mislečo.

28.11.2020 21:54
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Tilen Sepič   Ljudmila   Osmosa   ALU   Ljubljana   MIT   Luka Frelih

 To je univerzalistična umetnost brez kulturnih, ideoloških ali socialnih kontekstov, umetnost, ki operira s kozmičnimi osnovnimi delci.

Beseda - lep, - lepo se je po vsej verjetnosti razvila prek vmesnih pomenov. Lepo je tisto, kar je ustrezno, se prilagaja. Izhaja iz besede loipo – namazano z mastjo, namazano na kruh. Če je domneva pravilna, je sorodna praslovanski besedi - lep/iti, - na/lep/iti. Po eni od možnih razlag je sorodna tudi besedi lišpati. V današnjem komentarju mi bo ta etimološka domneva pomagala, da se bom lažje gibal v razponu med tem, ali je umetnina ustrezna ali nališpana. Opazoval in komentiral bom umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ovinkarjenja: umetnina Kozmični dež je izjemno lepa. Rad se ponavljam: lepo ima v različnih obdobjih različne definicije, v XXI. stoletju je lepo tisto, kar je misleče. Točno takšno umetnino je proizvedel Tilen Sepič – mislečo. 

 

Tilen Sepič je po poklicu produktni oblikovalec, dizajn je študiral na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), v Ljubljani. Sam se nima za umetnika, a svoje produkte obravnava kot umetniška dela, saj jih razstavlja tudi v umetniških galerijah. Ta kontradiktorna pozicija je tema in motiv komentarja. Vsebina umetnine Kozmični dež pa je svetlobno-zvočna reakcija na kozmične žarke, na pljuske mionov, ki nas vsak trenutek znova in znova prebadajo, ne da bi se tega sploh zavedali. 

 

Ta pomembna umetnina je razstavljena v projektnem prostoru konzorcija OSMO/ZA. Dnevno jo gledam. Umetnino je produciral Laboratorij za znanost in umetnost – Ljudmila, umetniška vodja projketa je Maja Burja. Te dni sem zelo redek gledalec umetnine, saj vsi skupaj živimo v zastoju. Želim pa, da bi jo v prihodnje doživelo čim več ljudi.

 

Tilen Sepič je na prvi stopnji pri vzpostavitvi svoje detektorske mreže najprej proizvedel kompleksen produkt, ki ga delovno imenujem "aparatil". To je medij zaznavanja, ki detektira kozmične energetsko nabite delce – mione. Na drugi stopnji pa "aparatil" sproža svetlobno-zvočne odzive. Ko doživljaš v postavitvi gostoto mionov, šele vidiš in slišiš intenzivnost kozmičnih aktivnosti v naši resničnosti. V tem trenutku na svetu ni veliko produktov, katerih namen je, da reagirajo na naravni pojav, na preboj visoko energetskih mionov. Še manj je umetnin, ki proizvajajo s pomočjo mionov svetlobno-zvočno umetniško atraktnost.

Produktno oblikovanje kot posebno znanje se je v zadnjih tridesetih letih poudarjeno usmerilo k znanstvenim izhodiščem in iz njih oblikuje predmetnost. Tilen Sepič pa radikalizira to novoveško pozicijo produktnega oblikovanja. Samo da z njo oblikuje znanstveno-tehnološka izhodišča za sprožanje "aparatilov", da nam ti zaigrajo svojo kozmično svetlobno-zvočno ritmizacijo. To je njegov produkt.

 

Enciklopedična dejstva: V fiziki so mioni osnovni delci, ki jih kot elektrone uvrščamo v družino leptonov, njihov razpadni čas je 2,2 mikrosekundi, kljub temu pa jih lahko na površju Zemlje zaznamo, vendar tehnologije za takšne meritve dolgo niso bile dostopne izven laboratorijskega in raziskovalno-institucionalnega konteksta. Vse se je spremenilo leta 2017 s Cosmic Watchom (iz napovedi umetnine). 

 

Za potrebe umetnine je Tilen Sepič dobil od Massachusetts Institute of Technology (MIT) iz Bostona znanstveno-tehnološke načrte za konstruiranje "aparatilov". Na tem mestu nastopi Luka Frelih z Ljudmilo (Staš Vrenko, Brane Ždralo). Neskončno pomembno je, da obstajajo v skupnosti produkcijske enote, ki umetniku omogočajo proizvodnjo tako zahtevnih novoveških praks, ki se radikalno razlikujejo od modeliranja z glino za potrebe podobarstva. Aparatili so do neke mere zahtevni produkti. Njihova velikost je 10 x 11cm. Sestavljeni so iz več kot sto elementov. Kompozitno so vpeti v krožni trak, v neke vrste aluminijsko orbito širine 1 cm. Izdelavo vseh elementov je vodil Tilen Sepič skupaj Luko Frelihom tako na Kitajskem kakor tudi v Sloveniji.

 

Ključni umetniški pojem, ki določa Kozmični dež, je proces. Procesualnost omogoča mreža sedmih "aparatilov", prostorsko vpetih s pomočjo jeklenih pletenk debeline 1 mm. V prostoru so videti, kot da bi lebdeli.

 

Digresija: Podoben učinek lebdenja so dosegli mladi tržaški umetniki, ko so leta 1927 v konstruktivističnem ambientu s pomočjo prozornih ribiških vrvic obesili svoje konstrukcije v prostor. Tako smo leta 1927 dobili v ambientu občutek lebdenja, čeprav človek takrat še ni imel realne izkušnje v breztežnosti. Dobili smo novo zvrst v umetnosti – levitacijske konstrukcije. Konec digresije.

 

Mreža sedmih levitacijskih "aparatilov" pod napetostjo 24V je tako postala detektor, istočasno pa je postala svetlobno-zvočni inštrument, na katerega igra Tilen Sepič. Iz kozmično nevidnega je s pomočjo mreže "aparatilov" naredila vidno in slišno umetnino.

 

 

In zdaj bistveno I.: umetnino vzpostavi inštrument.

 

Dve generalni težnji v umetnosti XX. stoletja sta vzpostavili umetniška postopka, ki sta se prenesla tudi v umetnost XXI. stoletja: odvzemanje in dodajanje. Končna konsekvenca odvzemanja je umetnost brezpredmetnega – abstrakcija. Konsekvenca dodajanja pa je popartistična produktnost, navdušenje nad predmetnim svetom, včasih tudi kritičnost do predmetnega sveta. Redukcionisti s svojo umetnostjo niso na noben način želeli dodati svetu še eno umetnino več. Vse svoje umetniško znanje so usmerili v doživljanje percepcije "nove realnosti", v smeri univerzalističnih kategorij. 

 

Zame ena najlepših umetnin v Republiki je umetnina Milenka Matanovića (OHO) z naslovom Žito in vrvica; zamik klasja na žitnem polju s pomočjo vrvice. Samo delo pa nam je posredovano s pomočjo fotografije – dokaza. Dodajanje predmetnosti pa je vsaka umetnina v trenutku, ko jo opredmetimo. Tako postane še en predmet več v vrsti predmetov na planetu Zemlja.

 

Tilen Sepič razstavlja svetlobo, usklajeno z zvokom!

 

Eden od osrednjih elementov "aparatila" je prozorna plastika, imenovana scintilator, ki je ovita v posebne vrste folijo, ki ne prepušča svetlobe, ta omogoča absolutno črnino. Ravno s to folijo je ovita prozorna senzorna plastika scintilator. V čisti črnini material reagira na radioaktivne mione, ki prežarčijo čisto vsako materialnost. Ko prežarči prozorni scintilator, se začne mionovo zaviranje v materialu. Tako kozmični osnovni delec doživi trk, umetnik pa ga s pomočjo fotosenzorja zazna. Umetnik ga ojača s fotopomnoževalko. V naslednjem hipu se sproži blisk. Vzporedno s tem Tilen Sepič fizikalno dinamiko ozvoči s pomočjo aktuatorja. Proces je zaključen.

 

Aparat / Scin/til/ator – Apara/til/.

 

 

In zdaj bistveno II.: vzporedno s svetlobno-zvočno sprožitvijo se v gledalcu istočasno sproži še – estesija. Sprožilna estesija proizvede v gledalco občutenje estetskega. Vsak produkt je s svojo utilitaristično obliko usmerjen v človeka kot uporabnika. Umetnina pa je s svojo obliko usmerjena v človeka kot gledalca in poslušalca. Tako produkt kot umetnina računata na doživetje avditorija. Te dni je umetniški avditorij zdesetkan. Toda le začasno. Umetniška sila pa še zdaleč ne. Pripravlja se na sprožitev novih estesij, na sprožilce lepega – mislečega. Prepolna je človeških moči! To nam dokazuje detektorska umetnina Tilna Sepiča, ki teži k znanstveno-tehnološkim atributom, njegov oblikovni talent pa je usmerjen k funkcionalnemu razumevanju struktur, k razumevanju njihovega pomena znotraj univerzuma. Izhaja iz popolnosti vesolja. To je univerzalistična umetnost brez kulturnih, ideoloških ali socialnih kontekstov, umetnost, ki operira s kozmičnimi osnovnimi delci. Meni neskončno blizu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.289
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.690
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.598
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.557
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.420
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 984
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.093
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 938
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 635
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.158