Opazili smo

Dosje komunala: Ko župani "poskrbijo" za lokalne odpadke, zasmrdi do neba

V Sloveniji se letno zbere skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Odpadki pa so dober posel za vse v verigi od pobiranja do predelave. Kljub relativno visoki stopnji recikliranja (skoraj 60 %) se še vedno preveč odpadkov odloži na odlagališča in se jih ne izkoristi. Nemčija, denimo, spada v sam vrh po količini proizvedenih komunalnih odpadkov na prebivalca, a je hkrati tudi ena od najnaprednejših evropskih držav, kadar govorimo o učinkovitem, tudi stroškovno optimiziranem ravnanju z odpadki. V Sloveniji imamo posebneže v Zasavju in na Severnem Primorskem.

30.10.2020 23:00
Ključne besede:   odpadki   smeti   komunala   Trbovlje   Jasna Gabrič   Šempeter-Vrtojba   župan   Milan Turk   Komunala Nova Gorica

Če županu občine Šempeter-Vrtojba na novem javnem razpisu za odvoz in predelavo odpadkov ne bo uspelo dobiti za občane cenejše rešitve, se prvič v zgodovini Slovenije utegne zgoditi, da bo zaradi odpadkov ogroženo javno zdravje prebivalcev in kršena gora predpisov in zakonov.

Komunalni odpadki predstavljajo dobrih 15 % vseh zbranih odpadkov v Sloveniji. Med komunalnimi prevladujejo mešani komunalni odpadki, ki jih po biološki in mehanski obdelavi odložijo na deponijah za nenevarne odpadke, ali  obdelajo v objektih termične izrabe in jih uporabijo v druge namene. Žal imamo v Sloveniji samo eno sežigalnico odpadkov, ki deluje v Celju, kar je premalo za boljši termični izkoristek odpadkov. Premalo obratov za predelovanje odpadkov pusti posledice, kot so prevelik delež odloženih komunalnih odpadkov na končnih deponijah (38 kilogramov na prebivalca). 

 

V Sloveniji je v letu 2017 nastalo 6,2 milijona ton odpadkov, od tega približno 987.000 ton komunalnih (16 %). Povprečni prebivalec naše države je leta 2017 proizvedel 478 kilogramov komunalnih odpadkov. Največ, skoraj 3 milijone ton odpadkov, je bilo proizvedenih v proizvodnih (48 %), 2,6 milijona ton pa v storitvenih dejavnostih. V gospodinjstvih je nastalo skoraj 600.000 ton, kar znaša 10 % vseh odpadkov. Zbranih je bilo skoraj 133.000 ton nevarnih odpadkov, kar je 11 % več kot v letu 2016 (podatki Statističnega urada iz leta 2017).

 

 

 

Vrste nastalih odpadkov v Sloveniji 2017 (Vir: SURS, 2017)

 

 


V  letu  2017  je  bilo  zbranih 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega jih je 74 % nastalo v proizvodnih dejavnostih, v storitvenih dejavnostih pa 22 %. Najmanj nevarnih odpadkov je nastalo v gospodinjstvih, le 4 odstotke. In še malo geografije: najmanj komunalnih odpadkov so zbrali v koroški statistični regiji (391 kilogramov na prebivalca), največ pa v obalno-kraški regiji (566 kilogramov na prebivalca).

 

Odstranjevanje, predelava, odvoz, zbiranje in ravnanje s komunalnimi odpadki so seveda povezani s stroški. Višina stroškov, ki nastanejo, je odvisna od količine zbranih odpadkov in njihove vrste. Prav tako imajo velik vpliv na stroške, ki bodo nastali, način in stopnja njihove predelave oziroma obdelave – razen županov v Zasavju in na Severnem Primorskem, ki sta drugačnega mnenja.

 

Model delovanja poenostavljeno pomeni naslednje: občina izvajalcem zaračuna najemnino za vso infrastrukturo, ki je v njeni lasti in je potrebna za izvajanje gospodarske javne storitve (GJS). Izvajalci javnih služb in centri za ravnanje z odpadki (CERO), ki odpadke zbirajo, shranjujejo, reciklirajo in predelajo, morajo imeti ekonomsko korist od ravnanja z odpadki, drugače tega ne bi izvajali. Cene javnih služb določajo na podlagi elaboratov, ki ga pripravijo izvajalci GJS občine same in se razlikujejo glede na obseg in vrednost javne infrastrukture, ki je v uporabi in samem izvajanju storitve. Uporabnikom javnih služb se prav tako zaračuna okoljska dajatev za onesnaževanja okolja, ki se plačuje na količino odloženih odpadkov. Čeprav so verjetno kdaj stroški ravnanja z odpadki višji od prihodka, ki ga bodo prinesli, se to ne more primerjati s tem, da bomo živeli v čistejšem in bolj zdravem okolju.

 

Predelane in obdelane odpadke se proda ali odda v nadaljnjo obdelavo, s tem pa se pokrije stroške, ki so nastali pri prevozu, skladiščenju, recikliranju in predelavi v CERO. Odpadke, ki jih ne morejo predelati, se odloži na deponiji, kar predstavlja strošek, saj je treba plačati davek za obremenjevanje okolja, ki jo povzročajo odpadki.

 

Povzročitelji odpadkov so odgovorni, da se odpadki do njihovega prevzema hranijo neškodljivo in varno za okolje. Prav tako morajo odpadke ločevati na samem začetku (na izvoru) njihovega nastajanja. Izvajalcu GJS zbiranja komunalnih odpadkov jih morajo prepustiti v zabojniku, namenjenem za odvoz določene vrste odpadkov, ali v posebnih vrečkah (najbolje biorazgradljivimi), namenjenih za zbiranje odpadkov. Če so izpolnjeni ti pogoji, je izvajalcem veliko lažje pri nadaljnjem ločevanju in recikliranju odpadkov, prav tako pa jim prihranimo dragoceni čas in denar. Gospodarske družbe, ki izvajajo storitve gospodarske javne službe, v samem bistvu delovanja skrbijo za zbiranje, odvoz ločenih odpadkov, njihovo obdelavo in odlaganje ter s tem za čisto in varno življenjsko okolje.

 

 

Ekonomija in realnost - primer Trbovelj

 

Republika Slovenija in lokalne skupnosti zagotavljajo ravnanje z odpadki z izvajanjem GJS na državni, medobčinski in lokalni (regionalni ravni). Tako je v vseh regijah in lokalnih skupnostih po državi. Tudi v Trbovljah. Osnovna ekonomska logika pravi, da je za znižanje stroškov treba primerljive družbe povezovati. Cene javnih služb določajo občine same in se razlikujejo glede na obseg in vrednost javne storitve. Ekonomija obsega – torej to, da ena gospodarska služba deluje v več občinah – praviloma prinaša nižje stroške za občine in posledično za odjemalce-občane. 

 

V primeru Trbovelj je jasno, da bo ob morebitni odločitvi vodstva občine, da mešanih komunalnih odpadkov ne bodo vozili več v CEROZ iz Hrastnika, kjer so še vedno kot soustanovitelj družbe, v sami družbi CEROZ ostal del fiksnih stroškov, ki jih bo potrebno razdeliti na ostale občine soustanoviteljice, v občini Trbovlje pa bo nastal nov del fiksnih stroškov, ki bo veljal le za njih. Je županja občine Trbovlje Jasna Gabrič (Lista Jasne Gabrič za Trbovlje) svetnikom odločitve o drugačni organizaciji službe za zbiranje odpadkov podkrepila z natančno finančno analizo, kjer bi hi svetniki lahko nadzirali oziroma revidirali njeni odločitev? Po naših informacijah v Trbovljah občinski svet sploh ni natančno seznanjen, kaj za trboveljski občinski proračun pomeni izhod iz družbe CEROZ k drugemu izvajalcu obdelave in odlaganja.

 

 

Jasna Gabrič, županja Trbovelj, se je pred časom že znašla pod drobnogledom KPK. (Foto: Twitter)

 

 

Se pa gospodarske družbe težko uprejo samovolji županov, ki posredno obvladujejo občinske svete, saj morajo le-te zagotavljati vsaj minimalno donosnost poslovanja. Na drugi strani pa občinska vodstva na čelu z župani – sploh pred volitvami – občanom obljubljajo nižje stroške tudi pri cenah odvoza komunalnih odpadkov. Velikokrat so s takimi obljubami povezane tudi tožbe občin do javnih gospodarskih družb ali obratno, pri čemer pri tožbah občine ne plačujejo sodnih taks, če pa jim slučajno v tožbi ne uspe, mirno plačajo strošek kar iz proračuna.

 

 

Ekonomija in realnost - primer občine Šempeter-Vrtojba

 

Severnoprimorska občina Šempeter-Vrtojba , kjer županuje Milan Turk (SLS), je ostala brez pogodbe z novogoriško Komunalo, ki izvaja javno gospodarsko službo za zbiranje komunalnih odpadkov. Občina je dobila odpoved pogodbenega sodelovanja, ker je župan predlagal občinskemu svetu v sprejem nižjo ceno, kot jo je z elaboratom o oblikovanju cene predlagala novogoriška Komunala. Posledično to pomeni, da je župan občine Šempeter-Vrtojba s svojo odločitvijo postavil uporabnike svoje občine trenutno v privilegiran položaj, ker za isto storitev plačujejo nižjo ceno kot uporabniki v ostalih občinah, ki jih servisira Komunala Nova Gorica (KNG). 

 

A to še ni vse. Podobno kot v Trbovljah je samovolja župana občine Šempeter-Vrtojba pod vprašajem, saj svetniki nimajo vpogleda v natančne študije, ki bi bile temelj za take občinske odločitve. Župan občine Šempeter-Vrtojba Turk je septembra letos svetnikom predložil v sprejem akte, da bo GJS zbiranja komunalnih odpadkov organizirano v okviru občinskega režijskega obrata, pretovarjanje odpadkov pa naj bi se izvajalo v okviru novega zbirnega centra na občinski parceli na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. Svetnikom odločitve o izgradnji svojega zbirnega centra in drugačni organizaciji službe za zbiranje odpadkov ni podkrepil z natančno finančno analizo, ki bi bila podkrepljena z argumenti, kjer bi ga svetniki lahko nadzorovali oziroma revidirali njegovo odločitev. Predstavlja se tako, da je pač potrebno rešiti problem, ki ga je povzročila Komunala z odpovedjo pogodbe, ne pa da je bila Komunala prisiljena v odpoved pogodbe zaradi samovoljnih odločitev župana, kar je sicer potrdil občinski svet.

 

 

Nov javni razpis, nov denar za odpadke

 

Z obstoječim javnim razpisom v občini Šempeter-Vrtojba rešuje njem župan Milan Turk le zbiranje komunalnih odpadkov za občane in mešanih komunalnih odpadkov za pravne osebe, ki spadajo po Uredbi v okvir izvajanja obvezne občinske GJS. Komunala Nova Gorica trenutno odvaža vse vrste odpadkov tudi pravnim osebam v tej občini. Postavlja se vprašanje, ali bi v primeru, da bi odpadke na ekoloških otokih odvažal drugi izvajalec, to pomenilo povišanje stroškov za odvoz drugih odpadkov pri pravnih osebah, ki sicer spadajo v tržno dejavnost družbe Komunala Nova Gorica. 

 

Na drugi strani so vse ostale občine (BrdaMiren-KostanjevicaKanal ob Soči in Renče-Vogrsko), ki jih servisira KNG, letos potrdile dvig cene za 22,8 % oziroma mesečno 1,26 evrov na osebo (z DDV). Toda soliranje župana Turka, ki je sicer legitimno in zakonito, ruši zagotavljanje enotne cene izvajanja gospodarske javne službe v vseh šestih goriških občinah, ki je bila doslej v veljavi od transformiranja bivše občine Nova Gorica na šest samostojnih občin. Ideja vodstva občine Šempeter-Vrtojba po odpovedi Pogodbe o zbiranju in odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami v občini Šempeter Vrtojba (tako se pogodba uradno imenuje) Komunali Nova Gorica je naslednja:

 

1. Gospodarska javna služba zbiranja komunalnih odpadkov se izvaja v okviru svojega, novega občinskega režijskega obrata.

 

2. Z odlokom o ustanovitvi režijskega obrata, da se dejavnost izvaja v okviru razširjene klasifikacije režijskega obrata predvideva nove zaposlitve.

 

3. Odlok o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v občini je tudi osnova za objavo razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov v občini Šempeter-Vrtojba, ki je bil objavljen dne 28.10.2020.

 

 

Bodo na koncu kratko potegnili občani Šempetra-Vrtojbe?

 

Če županu občine Šempeter-Vrtojba na novem javnem razpisu za odvoz in predelavo odpadkov ne bo uspelo dobiti za občane cenejše rešitve, se prvič v zgodovini Slovenije utegne zgoditi, da bo zaradi odpadkov ogroženo javno zdravje prebivalcev in kršena gora predpisov in zakonov. Odpoved pogodbe KNG občini Šempeter-Vrtojba namreč predvideva šestmesečni odpovedni rok in stopi v veljavo 2. januarja 2021.

 

 

Milan Turk je župan občine Šempeter-Vrtojba.

 

 

Po drugi strani pa je na področju Mestne občine Nova Gorica dovolj velik zbirni center za ravnanje z odpadki z vso pripadajočo infrastrukturo za celotno področje vseh šest občin. Sedaj želi občina Šempeter Vrtojba zgraditi še svoj zbirni center, a le za odpadke iz svoje občine, in sicer na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba, ki bo dodatno obremenjeval okolje na razdalji, ki ni večja od deset kilometrov.

 

Ali bo prevladala logika vodstva občine Šempeter Vrtojba, da bodo stroški odvoza odpadkov po uveljavitvi svojega koncepta nižji, je zdaj vprašanje. Osnovna ekonomska logika pravi, da je za znižanje stroškov treba primerljive družbe povezovati. V primeru KNG in spora z občino Šempeter-Vrtojba pa je jasno, da bo v novogoriški Komunali ostal del fiksnih stroškov, ki jih bo potrebno razdeliti na pet občin, v občini Šempeter Vrtojba pa bo nastal nov del fiksnih stroškov, ki bo veljal le za njih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni
1
01.11.2020 20:10
Na spletni strani www.cobiss.net je objavljen zapisnik 5. seje Sveta COBISS.Net z dne 9. 9. 2020. Iz njega je razvidno, kako ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
2
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
22 "neuklonljivih": Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče!
12
28.10.2020 21:46
Včeraj je bilo v razvid medijev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, vpisanih 2366 medijev. Med njimi so tudi Večer, Delo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Nikolićev Holding slovenskih elektrarn z zgodovinskim izkupičkom
0
20.10.2020 21:00
Letošnji trinajsti oktober si bodo gotovo zapomnili v skupini Holding slovenskih elektrarn (HSE), saj so ta dan dosegli ... Več.
Piše: Uredništvo
Kordiš spet strelja kozle, oprostite, tokrat zdravnike zasebnike
18
13.10.2020 20:00
Nad izjavo poslanca stranke Levica Mihe Kordiša, ki je zasebne zdravnike označil za mazače, so se ostro odzvali v skupini ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovensko zdravstvo je državno zdravstvo, ki ga obvladujejo koruptivne dobaviteljske mreže.
4
28.09.2020 07:15
Človekovo zdravje je ena od najpomembnejših vrednot. Dostopnost do zdravnika in kvalitetno zdravljenje sta ključna elementa ... Več.
Piše: Uredništvo
Podkupovanje zdravnikov: Koliko jadrnic in jaht je prinesla korupcija v zdravstvu?
1
31.08.2020 08:29
S to izjavo zdravniki sporočamo, da je prejemanje provizij pri nabavi medicinskega materiala in zdravil skrajno neetično, ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo so zarotniki, ki rušijo Aleksandro Pivec, in kakšni so njihovi dejanski razlogi za to
5
24.08.2020 07:03
V prihodnjih dneh naj bi upokojenska stranka odločila o usodi svoje predsednice Aleksandre Pivec, čeprav kljub vsej ... Več.
Piše: Uredništvo
Brezplačni oddih za zdravnike
2
13.08.2020 15:08
Veseli nas, da lahko brezplačni oddih omogočimo tistim, ki si to v tem trenutku najbolj zaslužijo. To so zaposleni v zdravstvu, ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Matevž Gorenšek (1972-2020)
0
08.08.2020 23:28
Tvoj boj za bolnika ni bil navidezen, kakor boj nekaterih. Boril si se za to, da bi bilo zdravljenje v zasebnih klinikah ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Nepriznana manjšina je nagradila avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka v Sloveniji
5
13.06.2020 22:59
Sigrid Berka je bila štiri leta veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani. Pred odhodom na Dunaj ji je Zveza kulturnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Večni politik Dušan Keber
4
10.06.2020 21:42
Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira ... Več.
Piše: Uredništvo
Interpelacija proti Počivalšku kot spodoben srednješolski referat
6
10.06.2020 00:00
Vparlamentu obeta pravi politični vrhunec, saj se bosta soočila dva ključna nedavna vladna zaveznika - Marjan Šarec ter Zdravko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zakaj in čemu "Bohinjska proga"
4
29.05.2020 13:22
Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.957
02/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.151
03/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.075
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.634
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.133
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.396
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.406
08/
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
Miha Burger
Ogledov: 1.145
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 728
10/
Samo bedaki in virusi
Ana Jud
Ogledov: 2.757