Komentar

Sreča v nesreči: Letošnji padec BDP bo precej manj problematičen kot v zadnji krizi leta 2008

V tretjem kvartalu letošnjega leta je slovenski bruto družbeni proizvod (BDP) upadel za 2,6 %, kar je celo malce bolje od pričakovanj. V poročilu Statističnega urada lahko preberemo, da pri domači potrošnji večjih razlik glede na lansko leto ni bilo, močan upad so zabeležili le pri investicijah, pa še to bolj zaradi sprememb zalog. Tudi pri izvozu je bil padec hud, a ker je uvoz upadel še močneje, je saldo menjave s tujino vplival celo pozitivno. Kaj je torej v tretjem kvartalu najmočneje vplivalo na manjši upad našega BDP tudi v primerjavi z EU ali Nemčijo?

06.12.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   SURS   BDP   gospodarska rast   Slovenija   EU   Velika Britanija   storitveni sektor   proizvodnja   lockdown   epidemija

Za gospodarska gibanja v tretjem kvartalu lahko rečemo, da smo se v Sloveniji relativno hitro postavili na noge po zaprtju ekonomije v drugem kvartalu. To je vsekakor dober obet tudi za okrevanje po drugem zaprtju (lockdown), ki sem nam trenutno dogaja.

Še pred letom dni smo lahko prebirali zaskrbljene ocene, ali bo gospodarska rast desetinko odstotka nižja ali višja, ali se mogoče kažejo znaki recesije itd.. Toda letošnje leto je tudi na tem področju prineslo popolnoma drugačno razumevanje in ocenjevanje. Velik upad BDP v drugem četrtletju (- 13,0 % pri nas in - 14,0 % v EU) je bil pričakovan, enako tudi boljša aktivnost letos poleti. Zadnjo novico, da je BDP v Sloveniji v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani nižji za 2,6 %, so mediji komaj omenili. Nižji obseg letošnje gospodarske aktivnosti za 6 ali 7 odstotkov spremljamo na podoben način, kot tečejo razprave, ali bo proračunski primanjkljaj tri, štiri ali pet milijard. Nihče se s tem pretirano ne obremenjuje in aktualne številke sploh niso pomembne. Vse oči so uprte samo v podatke o zdravstvenih razmerah in kdaj lahko ponovno pričakujemo vsaj približno običajno funkcioniranje države in državljanov - tekoče razmere pa so pač slabe in nekdanja zaskrbljenost zaradi desetih ali stotih milijonov na državnem nivoju je zaradi epidemije v celoti pozabljena.

 

Kljub objektivno manjšemu zanimanju za spremljanje tovrstnih podatkov pa v nadaljevanju mogoče vseeno nekaj dodatnih komentarjev k objavljenemu podatku. V tretjem kvartalu je torej slovenski BDP upadel za 2,6 %, kar naj bi bilo nekaj bolje od nekaterih pričakovanj. V poročilu Statističnega urada (SURS) lahko beremo, da pri domači potrošnji večjih razlik glede na lani ni bilo. Močan upad so zabeležili le pri investicijah, a to bolj zaradi sprememb zalog. Močan upad je bil tudi pri izvozu, vendar je uvoz upadel še močneje, tako da je saldo menjave s tujino vplival celo pozitivno. Kaj je torej v tretjem kvartalu najmočneje vplivalo na manjši upad našega BDP tudi v primerjavi z EU (-4 %) ali Nemčijo (-3,9 %)? Mimogrede, v Veliki Britaniji so v istem obdobju zabeležili kar 11 % upad (!), kar bo na letnem nivoju pomenilo približno enkrat večji padec kot ocena za Slovenijo, a se ponosni Angleži tudi s tem ne obremenjujejo preveč.

 

 

Spregledana korekcija za 2019

 

Pred pogledom v strukturo teh podatkov je zanimiva še ena spregledana informacija. Statistiki so istočasno z objavo kvartalnih podatkov popravili tudi izračune za pretekla leta in po teh preračunih je bila lanska rast BDP kar tretjino višja od prvotno objavljenega podatka. Po novem je BDP v 2019 porastel realno za 3,2 % (namesto 2,4 %) in tudi predlani je višji za 0,3 odstotne točke (4,4 % po novem). Seveda nam danes ti podatki ne pomenijo veliko, a ko smo lani gledali desetinke odstotkov, gre za kar veliko spremembo (na bolje). Zanimivo, da ta korekcija ni bila nikjer niti omenjena, v statističnih bazah so vneseni samo novi podatki.

 

 

Epidemija proizvodnje, kjer je upad minimalno znižal BDP, še zdaleč ni tako prizadela kot storitvenega sektorja.

 

 

Gibanje BDP običajno spremljamo preko izdatkovne metode, torej koliko je k rasti ali upadu BDP prispevala sprememba zasebne ali državne potrošnje ter investicij in koliko sprememba menjave s tujino. Pri slednjem podatku je vedno težava, da ta zajema tudi celotni uvoz, ki pa se nanaša na uvoz blaga za vse vrste potrošnje. Če prebivalstvo poveča potrošnjo npr. za 300 milijonov evrov ali 5 %, to razumemo kot 5-odstotno povečanje BDP iz naslova povečane potrošnje prebivalstva. Pri tem se zanemarja, da ta potrošnja zajema tudi uvoženo blago, ki ga na koncu odštejemo od rasti BDP, saj ne predstavlja nove dodane vrednosti. Za izračun dejanskega prispevka zasebne potrošnje k rasti BDP bi morali uvozni del odšteti, a ker tega ne moremo točno ugotoviti, se vedno navajajo samo bruto zneski potrošnje, ki pa ob večjih stopnjah rasti ali upada ne pokažejo realne slike. Zato je vedno zanimivo pogledati, kakšna bi bila gibanja in dejanski prispevek posamezne potrošnje z odštetim uvoznim delom (seveda je to lahko samo ocena).

 

 

Tretji kvartal 2020: Več trošili, manj ustvarili

 

Drugo pomembno odstopanje v letošnjem tretjem kvartalu pa je gibanje zalog. Gibanje gospodarske aktivnosti (BDP) obsega celotno ustvarjeno dodano vrednost v nekem obdobju; vse, kar je proizvedeno - tudi če ostane na zalogi. Lani je bilo tako v tretjem kvartalu ustvarjeno kar 230 milijonov evrov več, kot je bilo potem porabljeno in to se je prištelo k rasti BDP kot povečanje zalog. Letošnja gibanja pa so za razliko od preteklih let v tem kvartalu obratna. Proizvedene dodane vrednosti je bilo realno 2,6 % manj (podatek o upadu BDP), a dodana vrednost v potrošnji in izvozu je bila celo višja kot lani, ker smo porabili tudi prej ustvarjene zaloge. Z vidika potrošnje je torej BDP v letošnjem tretjem kvartalu po oceni celo nekoliko porastel (za 0,4 %), a ustvarili smo manj (omenjenih 2,6 %), ker smo porabili tudi nekaj zalog. Za gospodarska gibanja v tretjem kvartalu torej lahko rečemo, da so bila dejansko še nekaj boljša, da smo se v Sloveniji relativno hitro postavili na noge po zaprtju ekonomije v drugem kvartalu. To je vsekakor dober obet tudi za okrevanje po drugem zaprtju (lockdown), ki sem nam trenutno dogaja.

 

Podrobnejši podatki o gibanju BDP v letošnjem letu so zajeti v spodnji tabeli. Kot rečeno, je bil realni upad gospodarske aktivnosti v tretjem kvartalu 2,6 % glede na isto obdobje lani, podobno kot v prvem trimesečju. Izstopalo je seveda drugo tromesečje s 13 % znižanjem BDP. Glede na ponovno delno zaprtje javnega življenja tudi v zadnjem kvartalu lahko pričakujem večji upad, tako da bomo leto zaključili s 6 do 7 odstotkov nižjim BDP kot lani. Glede na razne črne scenarije ta rezultat niti ni tako slab, verjetno bo nekaj nižji od povprečja EU. Predvsem pa je ključno, da se upad ni tako drastično odrazil v finančnem položaju podjetij ter prebivalstva glede na krizo izpred desetih let. Izkušnje iz tistega časa so zagotovile večjo odpornost proti krizam, predvsem pa država danes precej bolj skrbi za pomoč vsem subjektom prizadetim zaradi krize.

 

 

 

 

Čeprav je bil torej upad BDP v zadnjem kvartalu tega leta podoben kot na začetku leta, pa je bila slika brez sprememb v zalogah vseeno precej boljša. Po zaprtju javnega življenja v drugem kvartalu se je prebivalstvo poleti hitro odzvalo s povečano potrošnjo in s tem povečalo BDP za odstotek in pol, s čemer smo Slovenci pokrili nekoliko nižje investicije in zaslužke pri izvozu. V prvem kvartalu je manjša potrošnja prebivalcev imela namreč največji vpliv na padec BDP. Spomladi (drugi kvartal) pa sta k kar 13-odstotnemu upadu po približno polovico prispevali nižja domača potrošnja in nižji izvoz.

 

 

Na udaru storitve, proizvodnja precej manj

 

V drugem delu tabele pa je še prikaz, v katerih gospodarskih dejavnostih smo beležili ta upad BDP in kdo je zato dobil manj (dohodkovni vidik). Za to krizo je značilno, da je upad na storitvenem delu precej večji kot v proizvodnem delu (v krizi po letu 2008 je bila industrija precej bolj prizadeta kot storitveni sektor - v slednjem upada skoraj ni bilo). V drugem kvartalu je bilo tako na storitvah polovica izpada BDP (enkrat več kot v proizvodnji), v zadnjem kvartalu pa kar dve tretjini. Proizvodnja (mišljene so dejavnosti BCDE, kot jih vodi statistika) je sicer tudi beležila upad, a zaradi upada proizvodnje je bilo znižanje BDP minimalno. V tokratni krizi ne deluje pomemben del storitvenih dejavnosti, kar znižuje BDP, pred desetimi leti pa so storitve kot celota delovale na podobnem obsegu.

 

Ustvarjen BDP se potem razdeli med zaposlene in za davke, ostalo pa je tako imenovan poslovni presežek (dobički, obresti, amortizacija in druge kategorije BDP). V zadnjem kvartalu so bila sredstva za zaposlene kljub upadu BDP celo nekaj višja, do večjega upada pa je prišlo pri poslovnem presežku. Čeprav se je BDP nekoliko znižal, je bilo za plače razdeljeno celo nekaj več dodane vrednosti kot v enakem obdobju lani (za plače so realno namenili 1,3 % več, kot je znašalo lansko izplačilo plač, kar pomeni 0,6 % BDP). Ostanek poslovnega presežka se je zato zmanjšal toliko bolj.

 

Precej drugačna pa so bila gibanja pri razdelitvi dodane vrednosti v prejšnjem kvartalu, ko je BDP upadel za 13 %. Razdeljenega je bilo pravzaprav samo 6 % manj, razlika pa je bila pokrita s subvencijami države (7 % BDP). BDP se je sicer znižal za 13 % (za 1,3 milijarde evrov nominalno), vseeno pa razdelilo samo 400 milijonov manj, ker je država razliko v višini skoraj 900 milijonov evrov pokrila s subvencijami. Gibanja so bila torej pomembno drugačna, kot smo jih bili navajeni spremljati do sedaj.

 

Upad BDP je bil torej v tretjem letošnjem kvartalu relativno nižji, nižji od pričakovanj in tudi od gibanj v večini evropskih držav. Posebno upoštevaje dejstvo, da upad izhaja pravzaprav samo iz zmanjšana (porabe) zalog, sicer pa je bila celotna potrošnja celo nekoliko višja kot lani v tretjem tromesečju. Je pa za tokratno krizo značilno, da so v večji meri prizadete storitvene dejavnosti v primerjavi s proizvodnjo, ki v veliko dejavnostih deluje na enakih obratih kot lani ali celo bolje. Tudi pri delitvi dodane vrednosti se kaže precej manjši upad prejemkov in zaslužkov, ker je precejšen del izpada tokrat (za razliko od prejšnje krize), pokrila država. Seveda z dodatnim zadolževanjem - a to je v teh razmerah smiselno, upravičeno in k sreči glede na razmere na finančnih trgih in današnje razumevanje javnega dolga tudi možno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
6
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.317
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.252
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.853
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.343
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.548
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.802
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.297
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.640
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.258
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.274