Komentar

Sreča v nesreči: Letošnji padec BDP bo precej manj problematičen kot v zadnji krizi leta 2008

V tretjem kvartalu letošnjega leta je slovenski bruto družbeni proizvod (BDP) upadel za 2,6 %, kar je celo malce bolje od pričakovanj. V poročilu Statističnega urada lahko preberemo, da pri domači potrošnji večjih razlik glede na lansko leto ni bilo, močan upad so zabeležili le pri investicijah, pa še to bolj zaradi sprememb zalog. Tudi pri izvozu je bil padec hud, a ker je uvoz upadel še močneje, je saldo menjave s tujino vplival celo pozitivno. Kaj je torej v tretjem kvartalu najmočneje vplivalo na manjši upad našega BDP tudi v primerjavi z EU ali Nemčijo?

06.12.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   SURS   BDP   gospodarska rast   Slovenija   EU   Velika Britanija   storitveni sektor   proizvodnja   lockdown   epidemija

Za gospodarska gibanja v tretjem kvartalu lahko rečemo, da smo se v Sloveniji relativno hitro postavili na noge po zaprtju ekonomije v drugem kvartalu. To je vsekakor dober obet tudi za okrevanje po drugem zaprtju (lockdown), ki sem nam trenutno dogaja.

Še pred letom dni smo lahko prebirali zaskrbljene ocene, ali bo gospodarska rast desetinko odstotka nižja ali višja, ali se mogoče kažejo znaki recesije itd.. Toda letošnje leto je tudi na tem področju prineslo popolnoma drugačno razumevanje in ocenjevanje. Velik upad BDP v drugem četrtletju (- 13,0 % pri nas in - 14,0 % v EU) je bil pričakovan, enako tudi boljša aktivnost letos poleti. Zadnjo novico, da je BDP v Sloveniji v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani nižji za 2,6 %, so mediji komaj omenili. Nižji obseg letošnje gospodarske aktivnosti za 6 ali 7 odstotkov spremljamo na podoben način, kot tečejo razprave, ali bo proračunski primanjkljaj tri, štiri ali pet milijard. Nihče se s tem pretirano ne obremenjuje in aktualne številke sploh niso pomembne. Vse oči so uprte samo v podatke o zdravstvenih razmerah in kdaj lahko ponovno pričakujemo vsaj približno običajno funkcioniranje države in državljanov - tekoče razmere pa so pač slabe in nekdanja zaskrbljenost zaradi desetih ali stotih milijonov na državnem nivoju je zaradi epidemije v celoti pozabljena.

 

Kljub objektivno manjšemu zanimanju za spremljanje tovrstnih podatkov pa v nadaljevanju mogoče vseeno nekaj dodatnih komentarjev k objavljenemu podatku. V tretjem kvartalu je torej slovenski BDP upadel za 2,6 %, kar naj bi bilo nekaj bolje od nekaterih pričakovanj. V poročilu Statističnega urada (SURS) lahko beremo, da pri domači potrošnji večjih razlik glede na lani ni bilo. Močan upad so zabeležili le pri investicijah, a to bolj zaradi sprememb zalog. Močan upad je bil tudi pri izvozu, vendar je uvoz upadel še močneje, tako da je saldo menjave s tujino vplival celo pozitivno. Kaj je torej v tretjem kvartalu najmočneje vplivalo na manjši upad našega BDP tudi v primerjavi z EU (-4 %) ali Nemčijo (-3,9 %)? Mimogrede, v Veliki Britaniji so v istem obdobju zabeležili kar 11 % upad (!), kar bo na letnem nivoju pomenilo približno enkrat večji padec kot ocena za Slovenijo, a se ponosni Angleži tudi s tem ne obremenjujejo preveč.

 

 

Spregledana korekcija za 2019

 

Pred pogledom v strukturo teh podatkov je zanimiva še ena spregledana informacija. Statistiki so istočasno z objavo kvartalnih podatkov popravili tudi izračune za pretekla leta in po teh preračunih je bila lanska rast BDP kar tretjino višja od prvotno objavljenega podatka. Po novem je BDP v 2019 porastel realno za 3,2 % (namesto 2,4 %) in tudi predlani je višji za 0,3 odstotne točke (4,4 % po novem). Seveda nam danes ti podatki ne pomenijo veliko, a ko smo lani gledali desetinke odstotkov, gre za kar veliko spremembo (na bolje). Zanimivo, da ta korekcija ni bila nikjer niti omenjena, v statističnih bazah so vneseni samo novi podatki.

 

 

Epidemija proizvodnje, kjer je upad minimalno znižal BDP, še zdaleč ni tako prizadela kot storitvenega sektorja.

 

 

Gibanje BDP običajno spremljamo preko izdatkovne metode, torej koliko je k rasti ali upadu BDP prispevala sprememba zasebne ali državne potrošnje ter investicij in koliko sprememba menjave s tujino. Pri slednjem podatku je vedno težava, da ta zajema tudi celotni uvoz, ki pa se nanaša na uvoz blaga za vse vrste potrošnje. Če prebivalstvo poveča potrošnjo npr. za 300 milijonov evrov ali 5 %, to razumemo kot 5-odstotno povečanje BDP iz naslova povečane potrošnje prebivalstva. Pri tem se zanemarja, da ta potrošnja zajema tudi uvoženo blago, ki ga na koncu odštejemo od rasti BDP, saj ne predstavlja nove dodane vrednosti. Za izračun dejanskega prispevka zasebne potrošnje k rasti BDP bi morali uvozni del odšteti, a ker tega ne moremo točno ugotoviti, se vedno navajajo samo bruto zneski potrošnje, ki pa ob večjih stopnjah rasti ali upada ne pokažejo realne slike. Zato je vedno zanimivo pogledati, kakšna bi bila gibanja in dejanski prispevek posamezne potrošnje z odštetim uvoznim delom (seveda je to lahko samo ocena).

 

 

Tretji kvartal 2020: Več trošili, manj ustvarili

 

Drugo pomembno odstopanje v letošnjem tretjem kvartalu pa je gibanje zalog. Gibanje gospodarske aktivnosti (BDP) obsega celotno ustvarjeno dodano vrednost v nekem obdobju; vse, kar je proizvedeno - tudi če ostane na zalogi. Lani je bilo tako v tretjem kvartalu ustvarjeno kar 230 milijonov evrov več, kot je bilo potem porabljeno in to se je prištelo k rasti BDP kot povečanje zalog. Letošnja gibanja pa so za razliko od preteklih let v tem kvartalu obratna. Proizvedene dodane vrednosti je bilo realno 2,6 % manj (podatek o upadu BDP), a dodana vrednost v potrošnji in izvozu je bila celo višja kot lani, ker smo porabili tudi prej ustvarjene zaloge. Z vidika potrošnje je torej BDP v letošnjem tretjem kvartalu po oceni celo nekoliko porastel (za 0,4 %), a ustvarili smo manj (omenjenih 2,6 %), ker smo porabili tudi nekaj zalog. Za gospodarska gibanja v tretjem kvartalu torej lahko rečemo, da so bila dejansko še nekaj boljša, da smo se v Sloveniji relativno hitro postavili na noge po zaprtju ekonomije v drugem kvartalu. To je vsekakor dober obet tudi za okrevanje po drugem zaprtju (lockdown), ki sem nam trenutno dogaja.

 

Podrobnejši podatki o gibanju BDP v letošnjem letu so zajeti v spodnji tabeli. Kot rečeno, je bil realni upad gospodarske aktivnosti v tretjem kvartalu 2,6 % glede na isto obdobje lani, podobno kot v prvem trimesečju. Izstopalo je seveda drugo tromesečje s 13 % znižanjem BDP. Glede na ponovno delno zaprtje javnega življenja tudi v zadnjem kvartalu lahko pričakujem večji upad, tako da bomo leto zaključili s 6 do 7 odstotkov nižjim BDP kot lani. Glede na razne črne scenarije ta rezultat niti ni tako slab, verjetno bo nekaj nižji od povprečja EU. Predvsem pa je ključno, da se upad ni tako drastično odrazil v finančnem položaju podjetij ter prebivalstva glede na krizo izpred desetih let. Izkušnje iz tistega časa so zagotovile večjo odpornost proti krizam, predvsem pa država danes precej bolj skrbi za pomoč vsem subjektom prizadetim zaradi krize.

 

 

 

 

Čeprav je bil torej upad BDP v zadnjem kvartalu tega leta podoben kot na začetku leta, pa je bila slika brez sprememb v zalogah vseeno precej boljša. Po zaprtju javnega življenja v drugem kvartalu se je prebivalstvo poleti hitro odzvalo s povečano potrošnjo in s tem povečalo BDP za odstotek in pol, s čemer smo Slovenci pokrili nekoliko nižje investicije in zaslužke pri izvozu. V prvem kvartalu je manjša potrošnja prebivalcev imela namreč največji vpliv na padec BDP. Spomladi (drugi kvartal) pa sta k kar 13-odstotnemu upadu po približno polovico prispevali nižja domača potrošnja in nižji izvoz.

 

 

Na udaru storitve, proizvodnja precej manj

 

V drugem delu tabele pa je še prikaz, v katerih gospodarskih dejavnostih smo beležili ta upad BDP in kdo je zato dobil manj (dohodkovni vidik). Za to krizo je značilno, da je upad na storitvenem delu precej večji kot v proizvodnem delu (v krizi po letu 2008 je bila industrija precej bolj prizadeta kot storitveni sektor - v slednjem upada skoraj ni bilo). V drugem kvartalu je bilo tako na storitvah polovica izpada BDP (enkrat več kot v proizvodnji), v zadnjem kvartalu pa kar dve tretjini. Proizvodnja (mišljene so dejavnosti BCDE, kot jih vodi statistika) je sicer tudi beležila upad, a zaradi upada proizvodnje je bilo znižanje BDP minimalno. V tokratni krizi ne deluje pomemben del storitvenih dejavnosti, kar znižuje BDP, pred desetimi leti pa so storitve kot celota delovale na podobnem obsegu.

 

Ustvarjen BDP se potem razdeli med zaposlene in za davke, ostalo pa je tako imenovan poslovni presežek (dobički, obresti, amortizacija in druge kategorije BDP). V zadnjem kvartalu so bila sredstva za zaposlene kljub upadu BDP celo nekaj višja, do večjega upada pa je prišlo pri poslovnem presežku. Čeprav se je BDP nekoliko znižal, je bilo za plače razdeljeno celo nekaj več dodane vrednosti kot v enakem obdobju lani (za plače so realno namenili 1,3 % več, kot je znašalo lansko izplačilo plač, kar pomeni 0,6 % BDP). Ostanek poslovnega presežka se je zato zmanjšal toliko bolj.

 

Precej drugačna pa so bila gibanja pri razdelitvi dodane vrednosti v prejšnjem kvartalu, ko je BDP upadel za 13 %. Razdeljenega je bilo pravzaprav samo 6 % manj, razlika pa je bila pokrita s subvencijami države (7 % BDP). BDP se je sicer znižal za 13 % (za 1,3 milijarde evrov nominalno), vseeno pa razdelilo samo 400 milijonov manj, ker je država razliko v višini skoraj 900 milijonov evrov pokrila s subvencijami. Gibanja so bila torej pomembno drugačna, kot smo jih bili navajeni spremljati do sedaj.

 

Upad BDP je bil torej v tretjem letošnjem kvartalu relativno nižji, nižji od pričakovanj in tudi od gibanj v večini evropskih držav. Posebno upoštevaje dejstvo, da upad izhaja pravzaprav samo iz zmanjšana (porabe) zalog, sicer pa je bila celotna potrošnja celo nekoliko višja kot lani v tretjem tromesečju. Je pa za tokratno krizo značilno, da so v večji meri prizadete storitvene dejavnosti v primerjavi s proizvodnjo, ki v veliko dejavnostih deluje na enakih obratih kot lani ali celo bolje. Tudi pri delitvi dodane vrednosti se kaže precej manjši upad prejemkov in zaslužkov, ker je precejšen del izpada tokrat (za razliko od prejšnje krize), pokrila država. Seveda z dodatnim zadolževanjem - a to je v teh razmerah smiselno, upravičeno in k sreči glede na razmere na finančnih trgih in današnje razumevanje javnega dolga tudi možno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.117
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.309
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.146
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.729
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.478
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.340
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.265
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 948
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.029
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.779