Še pred letom dni smo lahko prebirali zaskrbljene ocene, ali bo gospodarska rast desetinko odstotka nižja ali višja, ali se mogoče kažejo znaki recesije itd.. Toda letošnje leto je tudi na tem področju prineslo popolnoma drugačno razumevanje in ocenjevanje. Velik upad BDP v drugem četrtletju (- 13,0 % pri nas in - 14,0 % v EU) je bil pričakovan, enako tudi boljša aktivnost letos poleti. Zadnjo novico, da je BDP v Sloveniji v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani nižji za 2,6 %, so mediji komaj omenili. Nižji obseg letošnje gospodarske aktivnosti za 6 ali 7 odstotkov spremljamo na podoben način, kot tečejo razprave, ali bo proračunski primanjkljaj tri, štiri ali pet milijard. Nihče se s tem pretirano ne obremenjuje in aktualne številke sploh niso pomembne. Vse oči so uprte samo v podatke o zdravstvenih razmerah in kdaj lahko ponovno pričakujemo vsaj približno običajno funkcioniranje države in državljanov - tekoče razmere pa so pač slabe in nekdanja zaskrbljenost zaradi desetih ali stotih milijonov na državnem nivoju je zaradi epidemije v celoti pozabljena.

Kljub objektivno manjšemu zanimanju za spremljanje tovrstnih podatkov pa v nadaljevanju mogoče vseeno nekaj dodatnih komentarjev k objavljenemu podatku. V tretjem kvartalu je torej slovenski BDP upadel za 2,6 %, kar naj bi bilo nekaj bolje od nekaterih pričakovanj. V poročilu Statističnega urada (SURS) lahko beremo, da pri domači potrošnji večjih razlik glede na lani ni bilo. Močan upad so zabeležili le pri investicijah, a to bolj zaradi sprememb zalog. Močan upad je bil tudi pri izvozu, vendar je uvoz upadel še močneje, tako da je saldo menjave s tujino vplival celo pozitivno. Kaj je torej v tretjem kvartalu najmočneje vplivalo na manjši upad našega BDP tudi v primerjavi z EU (-4 %) ali Nemčijo (-3,9 %)? Mimogrede, v Veliki Britaniji so v istem obdobju zabeležili kar 11 % upad (!), kar bo na letnem nivoju pomenilo približno enkrat večji padec kot ocena za Slovenijo, a se ponosni Angleži tudi s tem ne obremenjujejo preveč.

Spregledana korekcija za 2019

Pred pogledom v strukturo teh podatkov je zanimiva še ena spregledana informacija. Statistiki so istočasno z objavo kvartalnih podatkov popravili tudi izračune za pretekla leta in po teh preračunih je bila lanska rast BDP kar tretjino višja od prvotno objavljenega podatka. Po novem je BDP v 2019 porastel realno za 3,2 % (namesto 2,4 %) in tudi predlani je višji za 0,3 odstotne točke (4,4 % po novem). Seveda nam danes ti podatki ne pomenijo veliko, a ko smo lani gledali desetinke odstotkov, gre za kar veliko spremembo (na bolje). Zanimivo, da ta korekcija ni bila nikjer niti omenjena, v statističnih bazah so vneseni samo novi podatki.

Epidemija proizvodnje, kjer je upad minimalno znižal BDP, še zdaleč ni tako prizadela kot storitvenega sektorja.

Gibanje BDP običajno spremljamo preko izdatkovne metode, torej koliko je k rasti ali upadu BDP prispevala sprememba zasebne ali državne potrošnje ter investicij in koliko sprememba menjave s tujino. Pri slednjem podatku je vedno težava, da ta zajema tudi celotni uvoz, ki pa se nanaša na uvoz blaga za vse vrste potrošnje. Če prebivalstvo poveča potrošnjo npr. za 300 milijonov evrov ali 5 %, to razumemo kot 5-odstotno povečanje BDP iz naslova povečane potrošnje prebivalstva. Pri tem se zanemarja, da ta potrošnja zajema tudi uvoženo blago, ki ga na koncu odštejemo od rasti BDP, saj ne predstavlja nove dodane vrednosti. Za izračun dejanskega prispevka zasebne potrošnje k rasti BDP bi morali uvozni del odšteti, a ker tega ne moremo točno ugotoviti, se vedno navajajo samo bruto zneski potrošnje, ki pa ob večjih stopnjah rasti ali upada ne pokažejo realne slike. Zato je vedno zanimivo pogledati, kakšna bi bila gibanja in dejanski prispevek posamezne potrošnje z odštetim uvoznim delom (seveda je to lahko samo ocena).

Tretji kvartal 2020: Več trošili, manj ustvarili

Drugo pomembno odstopanje v letošnjem tretjem kvartalu pa je gibanje zalog. Gibanje gospodarske aktivnosti (BDP) obsega celotno ustvarjeno dodano vrednost v nekem obdobju; vse, kar je proizvedeno - tudi če ostane na zalogi. Lani je bilo tako v tretjem kvartalu ustvarjeno kar 230 milijonov evrov več, kot je bilo potem porabljeno in to se je prištelo k rasti BDP kot povečanje zalog. Letošnja gibanja pa so za razliko od preteklih let v tem kvartalu obratna. Proizvedene dodane vrednosti je bilo realno 2,6 % manj (podatek o upadu BDP), a dodana vrednost v potrošnji in izvozu je bila celo višja kot lani, ker smo porabili tudi prej ustvarjene zaloge. Z vidika potrošnje je torej BDP v letošnjem tretjem kvartalu po oceni celo nekoliko porastel (za 0,4 %), a ustvarili smo manj (omenjenih 2,6 %), ker smo porabili tudi nekaj zalog. Za gospodarska gibanja v tretjem kvartalu torej lahko rečemo, da so bila dejansko še nekaj boljša, da smo se v Sloveniji relativno hitro postavili na noge po zaprtju ekonomije v drugem kvartalu. To je vsekakor dober obet tudi za okrevanje po drugem zaprtju (lockdown), ki sem nam trenutno dogaja.

Podrobnejši podatki o gibanju BDP v letošnjem letu so zajeti v spodnji tabeli. Kot rečeno, je bil realni upad gospodarske aktivnosti v tretjem kvartalu 2,6 % glede na isto obdobje lani, podobno kot v prvem trimesečju. Izstopalo je seveda drugo tromesečje s 13 % znižanjem BDP. Glede na ponovno delno zaprtje javnega življenja tudi v zadnjem kvartalu lahko pričakujem večji upad, tako da bomo leto zaključili s 6 do 7 odstotkov nižjim BDP kot lani. Glede na razne črne scenarije ta rezultat niti ni tako slab, verjetno bo nekaj nižji od povprečja EU. Predvsem pa je ključno, da se upad ni tako drastično odrazil v finančnem položaju podjetij ter prebivalstva glede na krizo izpred desetih let. Izkušnje iz tistega časa so zagotovile večjo odpornost proti krizam, predvsem pa država danes precej bolj skrbi za pomoč vsem subjektom prizadetim zaradi krize.

Čeprav je bil torej upad BDP v zadnjem kvartalu tega leta podoben kot na začetku leta, pa je bila slika brez sprememb v zalogah vseeno precej boljša. Po zaprtju javnega življenja v drugem kvartalu se je prebivalstvo poleti hitro odzvalo s povečano potrošnjo in s tem povečalo BDP za odstotek in pol, s čemer smo Slovenci pokrili nekoliko nižje investicije in zaslužke pri izvozu. V prvem kvartalu je manjša potrošnja prebivalcev imela namreč največji vpliv na padec BDP. Spomladi (drugi kvartal) pa sta k kar 13-odstotnemu upadu po približno polovico prispevali nižja domača potrošnja in nižji izvoz.

Na udaru storitve, proizvodnja precej manj

V drugem delu tabele pa je še prikaz, v katerih gospodarskih dejavnostih smo beležili ta upad BDP in kdo je zato dobil manj (dohodkovni vidik). Za to krizo je značilno, da je upad na storitvenem delu precej večji kot v proizvodnem delu (v krizi po letu 2008 je bila industrija precej bolj prizadeta kot storitveni sektor - v slednjem upada skoraj ni bilo). V drugem kvartalu je bilo tako na storitvah polovica izpada BDP (enkrat več kot v proizvodnji), v zadnjem kvartalu pa kar dve tretjini. Proizvodnja (mišljene so dejavnosti BCDE, kot jih vodi statistika) je sicer tudi beležila upad, a zaradi upada proizvodnje je bilo znižanje BDP minimalno. V tokratni krizi ne deluje pomemben del storitvenih dejavnosti, kar znižuje BDP, pred desetimi leti pa so storitve kot celota delovale na podobnem obsegu.

Ustvarjen BDP se potem razdeli med zaposlene in za davke, ostalo pa je tako imenovan poslovni presežek (dobički, obresti, amortizacija in druge kategorije BDP). V zadnjem kvartalu so bila sredstva za zaposlene kljub upadu BDP celo nekaj višja, do večjega upada pa je prišlo pri poslovnem presežku. Čeprav se je BDP nekoliko znižal, je bilo za plače razdeljeno celo nekaj več dodane vrednosti kot v enakem obdobju lani (za plače so realno namenili 1,3 % več, kot je znašalo lansko izplačilo plač, kar pomeni 0,6 % BDP). Ostanek poslovnega presežka se je zato zmanjšal toliko bolj.

Precej drugačna pa so bila gibanja pri razdelitvi dodane vrednosti v prejšnjem kvartalu, ko je BDP upadel za 13 %. Razdeljenega je bilo pravzaprav samo 6 % manj, razlika pa je bila pokrita s subvencijami države (7 % BDP). BDP se je sicer znižal za 13 % (za 1,3 milijarde evrov nominalno), vseeno pa razdelilo samo 400 milijonov manj, ker je država razliko v višini skoraj 900 milijonov evrov pokrila s subvencijami. Gibanja so bila torej pomembno drugačna, kot smo jih bili navajeni spremljati do sedaj.

Upad BDP je bil torej v tretjem letošnjem kvartalu relativno nižji, nižji od pričakovanj in tudi od gibanj v večini evropskih držav. Posebno upoštevaje dejstvo, da upad izhaja pravzaprav samo iz zmanjšana (porabe) zalog, sicer pa je bila celotna potrošnja celo nekoliko višja kot lani v tretjem tromesečju. Je pa za tokratno krizo značilno, da so v večji meri prizadete storitvene dejavnosti v primerjavi s proizvodnjo, ki v veliko dejavnostih deluje na enakih obratih kot lani ali celo bolje. Tudi pri delitvi dodane vrednosti se kaže precej manjši upad prejemkov in zaslužkov, ker je precejšen del izpada tokrat (za razliko od prejšnje krize), pokrila država. Seveda z dodatnim zadolževanjem - a to je v teh razmerah smiselno, upravičeno in k sreči glede na razmere na finančnih trgih in današnje razumevanje javnega dolga tudi možno.