Komentar

Sreča v nesreči: Letošnji padec BDP bo precej manj problematičen kot v zadnji krizi leta 2008

V tretjem kvartalu letošnjega leta je slovenski bruto družbeni proizvod (BDP) upadel za 2,6 %, kar je celo malce bolje od pričakovanj. V poročilu Statističnega urada lahko preberemo, da pri domači potrošnji večjih razlik glede na lansko leto ni bilo, močan upad so zabeležili le pri investicijah, pa še to bolj zaradi sprememb zalog. Tudi pri izvozu je bil padec hud, a ker je uvoz upadel še močneje, je saldo menjave s tujino vplival celo pozitivno. Kaj je torej v tretjem kvartalu najmočneje vplivalo na manjši upad našega BDP tudi v primerjavi z EU ali Nemčijo?

06.12.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   SURS   BDP   gospodarska rast   Slovenija   EU   Velika Britanija   storitveni sektor   proizvodnja   lockdown   epidemija

Za gospodarska gibanja v tretjem kvartalu lahko rečemo, da smo se v Sloveniji relativno hitro postavili na noge po zaprtju ekonomije v drugem kvartalu. To je vsekakor dober obet tudi za okrevanje po drugem zaprtju (lockdown), ki sem nam trenutno dogaja.

Še pred letom dni smo lahko prebirali zaskrbljene ocene, ali bo gospodarska rast desetinko odstotka nižja ali višja, ali se mogoče kažejo znaki recesije itd.. Toda letošnje leto je tudi na tem področju prineslo popolnoma drugačno razumevanje in ocenjevanje. Velik upad BDP v drugem četrtletju (- 13,0 % pri nas in - 14,0 % v EU) je bil pričakovan, enako tudi boljša aktivnost letos poleti. Zadnjo novico, da je BDP v Sloveniji v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani nižji za 2,6 %, so mediji komaj omenili. Nižji obseg letošnje gospodarske aktivnosti za 6 ali 7 odstotkov spremljamo na podoben način, kot tečejo razprave, ali bo proračunski primanjkljaj tri, štiri ali pet milijard. Nihče se s tem pretirano ne obremenjuje in aktualne številke sploh niso pomembne. Vse oči so uprte samo v podatke o zdravstvenih razmerah in kdaj lahko ponovno pričakujemo vsaj približno običajno funkcioniranje države in državljanov - tekoče razmere pa so pač slabe in nekdanja zaskrbljenost zaradi desetih ali stotih milijonov na državnem nivoju je zaradi epidemije v celoti pozabljena.

 

Kljub objektivno manjšemu zanimanju za spremljanje tovrstnih podatkov pa v nadaljevanju mogoče vseeno nekaj dodatnih komentarjev k objavljenemu podatku. V tretjem kvartalu je torej slovenski BDP upadel za 2,6 %, kar naj bi bilo nekaj bolje od nekaterih pričakovanj. V poročilu Statističnega urada (SURS) lahko beremo, da pri domači potrošnji večjih razlik glede na lani ni bilo. Močan upad so zabeležili le pri investicijah, a to bolj zaradi sprememb zalog. Močan upad je bil tudi pri izvozu, vendar je uvoz upadel še močneje, tako da je saldo menjave s tujino vplival celo pozitivno. Kaj je torej v tretjem kvartalu najmočneje vplivalo na manjši upad našega BDP tudi v primerjavi z EU (-4 %) ali Nemčijo (-3,9 %)? Mimogrede, v Veliki Britaniji so v istem obdobju zabeležili kar 11 % upad (!), kar bo na letnem nivoju pomenilo približno enkrat večji padec kot ocena za Slovenijo, a se ponosni Angleži tudi s tem ne obremenjujejo preveč.

 

 

Spregledana korekcija za 2019

 

Pred pogledom v strukturo teh podatkov je zanimiva še ena spregledana informacija. Statistiki so istočasno z objavo kvartalnih podatkov popravili tudi izračune za pretekla leta in po teh preračunih je bila lanska rast BDP kar tretjino višja od prvotno objavljenega podatka. Po novem je BDP v 2019 porastel realno za 3,2 % (namesto 2,4 %) in tudi predlani je višji za 0,3 odstotne točke (4,4 % po novem). Seveda nam danes ti podatki ne pomenijo veliko, a ko smo lani gledali desetinke odstotkov, gre za kar veliko spremembo (na bolje). Zanimivo, da ta korekcija ni bila nikjer niti omenjena, v statističnih bazah so vneseni samo novi podatki.

 

 

Epidemija proizvodnje, kjer je upad minimalno znižal BDP, še zdaleč ni tako prizadela kot storitvenega sektorja.

 

 

Gibanje BDP običajno spremljamo preko izdatkovne metode, torej koliko je k rasti ali upadu BDP prispevala sprememba zasebne ali državne potrošnje ter investicij in koliko sprememba menjave s tujino. Pri slednjem podatku je vedno težava, da ta zajema tudi celotni uvoz, ki pa se nanaša na uvoz blaga za vse vrste potrošnje. Če prebivalstvo poveča potrošnjo npr. za 300 milijonov evrov ali 5 %, to razumemo kot 5-odstotno povečanje BDP iz naslova povečane potrošnje prebivalstva. Pri tem se zanemarja, da ta potrošnja zajema tudi uvoženo blago, ki ga na koncu odštejemo od rasti BDP, saj ne predstavlja nove dodane vrednosti. Za izračun dejanskega prispevka zasebne potrošnje k rasti BDP bi morali uvozni del odšteti, a ker tega ne moremo točno ugotoviti, se vedno navajajo samo bruto zneski potrošnje, ki pa ob večjih stopnjah rasti ali upada ne pokažejo realne slike. Zato je vedno zanimivo pogledati, kakšna bi bila gibanja in dejanski prispevek posamezne potrošnje z odštetim uvoznim delom (seveda je to lahko samo ocena).

 

 

Tretji kvartal 2020: Več trošili, manj ustvarili

 

Drugo pomembno odstopanje v letošnjem tretjem kvartalu pa je gibanje zalog. Gibanje gospodarske aktivnosti (BDP) obsega celotno ustvarjeno dodano vrednost v nekem obdobju; vse, kar je proizvedeno - tudi če ostane na zalogi. Lani je bilo tako v tretjem kvartalu ustvarjeno kar 230 milijonov evrov več, kot je bilo potem porabljeno in to se je prištelo k rasti BDP kot povečanje zalog. Letošnja gibanja pa so za razliko od preteklih let v tem kvartalu obratna. Proizvedene dodane vrednosti je bilo realno 2,6 % manj (podatek o upadu BDP), a dodana vrednost v potrošnji in izvozu je bila celo višja kot lani, ker smo porabili tudi prej ustvarjene zaloge. Z vidika potrošnje je torej BDP v letošnjem tretjem kvartalu po oceni celo nekoliko porastel (za 0,4 %), a ustvarili smo manj (omenjenih 2,6 %), ker smo porabili tudi nekaj zalog. Za gospodarska gibanja v tretjem kvartalu torej lahko rečemo, da so bila dejansko še nekaj boljša, da smo se v Sloveniji relativno hitro postavili na noge po zaprtju ekonomije v drugem kvartalu. To je vsekakor dober obet tudi za okrevanje po drugem zaprtju (lockdown), ki sem nam trenutno dogaja.

 

Podrobnejši podatki o gibanju BDP v letošnjem letu so zajeti v spodnji tabeli. Kot rečeno, je bil realni upad gospodarske aktivnosti v tretjem kvartalu 2,6 % glede na isto obdobje lani, podobno kot v prvem trimesečju. Izstopalo je seveda drugo tromesečje s 13 % znižanjem BDP. Glede na ponovno delno zaprtje javnega življenja tudi v zadnjem kvartalu lahko pričakujem večji upad, tako da bomo leto zaključili s 6 do 7 odstotkov nižjim BDP kot lani. Glede na razne črne scenarije ta rezultat niti ni tako slab, verjetno bo nekaj nižji od povprečja EU. Predvsem pa je ključno, da se upad ni tako drastično odrazil v finančnem položaju podjetij ter prebivalstva glede na krizo izpred desetih let. Izkušnje iz tistega časa so zagotovile večjo odpornost proti krizam, predvsem pa država danes precej bolj skrbi za pomoč vsem subjektom prizadetim zaradi krize.

 

 

 

 

Čeprav je bil torej upad BDP v zadnjem kvartalu tega leta podoben kot na začetku leta, pa je bila slika brez sprememb v zalogah vseeno precej boljša. Po zaprtju javnega življenja v drugem kvartalu se je prebivalstvo poleti hitro odzvalo s povečano potrošnjo in s tem povečalo BDP za odstotek in pol, s čemer smo Slovenci pokrili nekoliko nižje investicije in zaslužke pri izvozu. V prvem kvartalu je manjša potrošnja prebivalcev imela namreč največji vpliv na padec BDP. Spomladi (drugi kvartal) pa sta k kar 13-odstotnemu upadu po približno polovico prispevali nižja domača potrošnja in nižji izvoz.

 

 

Na udaru storitve, proizvodnja precej manj

 

V drugem delu tabele pa je še prikaz, v katerih gospodarskih dejavnostih smo beležili ta upad BDP in kdo je zato dobil manj (dohodkovni vidik). Za to krizo je značilno, da je upad na storitvenem delu precej večji kot v proizvodnem delu (v krizi po letu 2008 je bila industrija precej bolj prizadeta kot storitveni sektor - v slednjem upada skoraj ni bilo). V drugem kvartalu je bilo tako na storitvah polovica izpada BDP (enkrat več kot v proizvodnji), v zadnjem kvartalu pa kar dve tretjini. Proizvodnja (mišljene so dejavnosti BCDE, kot jih vodi statistika) je sicer tudi beležila upad, a zaradi upada proizvodnje je bilo znižanje BDP minimalno. V tokratni krizi ne deluje pomemben del storitvenih dejavnosti, kar znižuje BDP, pred desetimi leti pa so storitve kot celota delovale na podobnem obsegu.

 

Ustvarjen BDP se potem razdeli med zaposlene in za davke, ostalo pa je tako imenovan poslovni presežek (dobički, obresti, amortizacija in druge kategorije BDP). V zadnjem kvartalu so bila sredstva za zaposlene kljub upadu BDP celo nekaj višja, do večjega upada pa je prišlo pri poslovnem presežku. Čeprav se je BDP nekoliko znižal, je bilo za plače razdeljeno celo nekaj več dodane vrednosti kot v enakem obdobju lani (za plače so realno namenili 1,3 % več, kot je znašalo lansko izplačilo plač, kar pomeni 0,6 % BDP). Ostanek poslovnega presežka se je zato zmanjšal toliko bolj.

 

Precej drugačna pa so bila gibanja pri razdelitvi dodane vrednosti v prejšnjem kvartalu, ko je BDP upadel za 13 %. Razdeljenega je bilo pravzaprav samo 6 % manj, razlika pa je bila pokrita s subvencijami države (7 % BDP). BDP se je sicer znižal za 13 % (za 1,3 milijarde evrov nominalno), vseeno pa razdelilo samo 400 milijonov manj, ker je država razliko v višini skoraj 900 milijonov evrov pokrila s subvencijami. Gibanja so bila torej pomembno drugačna, kot smo jih bili navajeni spremljati do sedaj.

 

Upad BDP je bil torej v tretjem letošnjem kvartalu relativno nižji, nižji od pričakovanj in tudi od gibanj v večini evropskih držav. Posebno upoštevaje dejstvo, da upad izhaja pravzaprav samo iz zmanjšana (porabe) zalog, sicer pa je bila celotna potrošnja celo nekoliko višja kot lani v tretjem tromesečju. Je pa za tokratno krizo značilno, da so v večji meri prizadete storitvene dejavnosti v primerjavi s proizvodnjo, ki v veliko dejavnostih deluje na enakih obratih kot lani ali celo bolje. Tudi pri delitvi dodane vrednosti se kaže precej manjši upad prejemkov in zaslužkov, ker je precejšen del izpada tokrat (za razliko od prejšnje krize), pokrila država. Seveda z dodatnim zadolževanjem - a to je v teh razmerah smiselno, upravičeno in k sreči glede na razmere na finančnih trgih in današnje razumevanje javnega dolga tudi možno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
6
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
9
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.810
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.836
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.273
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.668
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.198
06/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.071
07/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 690
08/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.065
09/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.037
10/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 478