Komentar

220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži

Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, da bi - ker so bile skrbno nastavljene - popustile. Po drugi strani bomo od občudovalcev Prešerna, ki se je rodil na današnji dan pred 220 leti (3. decembra 1800), težko pričakovali, da se bodo odpovedali sili spomina, želji nesrečnega srca, da se vrne v stare čase, ki jih ne bo mogoče pozabiti do zadnjega dne. 

02.12.2020 21:28
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   France Prešeren   rojstvo   Sila spomina   mediji   ZDA   Edvard Kocbek

Drug ti je v skrbno nastavljene mreže

nestanovitno zasačil srce … 

(France Prešeren, Sila spomina)

Prešernova pesem Sila spomina je na prvi pogled - kot še več drugih Prešernovih pesmi - pesem o porazu. Če se zamislimo nad to ugotovitvijo, bomo dodali, da pesmi nasploh in pogosto - če ne gre ravno za "himne na bogove in hvalnice plemenitim ljudem" [1], skratka, za državi koristno poezijo - poročajo o porazih. Prešeren jih imenuje "nesreča". Če pa pesem ponovno in skrbno preberemo, bomo videli, da ne gre za dokončen poraz: omrežena nestanovitna oseba si bo skoraj želela nazaj "stari čas", v vsakem primeru pa se ga bo spominjala "do zadnjega dne".

 

Himne in hvalnice, ki jih imenujemo tudi epska poezija, se ne ukvarjajo s porazi, torej jim tudi niso potrebni nobeni zasilni izhodi. V nasprotju s klasično epsko poezijo ima dvodelno sestavo celo romantični Prešernov ep Krst pri Savici, ki opisuje po eni strani praktični poraz, po drugi strani pa idealno rešitev; s čimer predstavlja - recimo ji - napoved moderne miselnosti. To protislovje je značilno za vso moderno književnost in sploh moderno umetnost. Njeni junaki propadejo, vendar izzivajo k uporu in k reviziji razmer, ki so povzročile propad. To je navsezadnje tudi formula moderne demokracije in politike. Ali sta se v najnovejšem (po-modernem) času umetnost in politika spet razšli, je drugo vprašanje.

 

 

***

 

Brez pretiravanja lahko rečem, da danes - ne glede na to, kako imenujemo ta čas - brez Prešerna ne bi mogli, pravzaprav ne moremo oziroma ne znamo oblikovati misli in (kolikor toliko domiselnih) besedil v slovenščini. Na to pomislim, ko prebiram in poslušam različna (s)poročila slovenskih medijev, predvsem tista, ki se tičejo strankarskih, v zadnjem času celo zunanjepolitičnih vojn. Predvsem se mi zdi, da so povsod "skrbno nastavljene mreže". Njihova skrbnost sprva ni očitna, saj se zdi, kot da gre za posamezne "ribolovne" pojave in za samostojno muharjenje ribičev, ki se med seboj ne poznajo. Podrobnejši pogled bo odkril, da so povezani v skupine in omrežja, med katerimi mnoga segajo v tujino; nekateri ribiči so tesni prijatelji, drugi so v sorodu, tretji se imajo preprosto radi …

 

Vendar glavni razlog tukajšnjega občudovanja Prešernovih verzov in njihove (ne)skladnosti z aktualno jezikovno-medijsko sceno ni vladno financiranje nevladnih organizacij, vojske, muzeja slovenske osamosvojitve in Slovenske tiskovne agencije … ampak podivjana medijska vojna z aktualno zunanjo politiko. Nekaj časa že prebiram lamentacije, ki prihajajo iz opisanih omrežij. Naj jih zaradi slikovitosti imenujem slovenska "zaščitna ekološko-ribolovna cona" [2], saj gre v bistvu za to, da si hočejo zagotoviti trajen in neprekinjen monopol, ne na morju, ki so ga bolj ali manj zapravila, ampak na celini slovenske - v najnovejšem času tudi zunanje - politike.

 

Ves čas po letošnjem 13. marcu se pojavljajo, v zadnjem času pa se prav gnetejo in prerivajo ocene, da je Slovenija na področju zunanje politike zašla s prave poti, da njeni predstavniki ravnajo v nasprotju s sprejetimi zunanjepolitičnimi smernicami in uradnimi listinami; najbolj drzni kritiki pa celo pravijo, da država ravna v nasprotju z evropskimi merili in svetinjami, kot je npr. vladavina prava. Med zablodami omenjajo simpatije do ZDA in srednjeevropskih držav, predvsem do t.i. Višegrajske skupine, s katero Slovenija "nič nima". Omenjajo pisma, ki jih kolegom v Bruslju in še komu pišejo ministri oziroma njihov predsednik, češ da Slovenijo ponižujejo in sramotijo …

 

O tem sem napisal daljši prispevek o treh desetletjih slovenske zunanje politike. Glede na naloge, usmeritve in rezultate sem dogajanje razdelil na tri obdobja: prvo obdobje med letoma 1990 in 1998, drugo obdobje med letoma 1999 in 2008, in tretje obdobje med letoma 2009 in 2020. Najbolj me je potrlo zadnje obdobje, za katero pravim, da predstavlja "čas restavracije režima, ki je želel preprečiti vstop v Nato, čas kulturnega boja in zunanjepolitične zadržanosti, ki se kaže v prikriti ameriko-fobiji in ruso-filiji". Glavni problem slovenske zunanje politike v tem času so bili "slovensko-hrvaški odnosi, ki so po zaslugi nesposobne in nedostojne diplomacije zašli v slepo ulico. To je obdobje diplomatskega sektašenja, nerealnih ambicij in celo blamaž, predvsem pa - zaradi neprepoznavne zunanje politike - čas zatona priljubljenosti in ugleda Slovenije".

 

Svoje opazke sem sklenil s spodbudno ugotovitvijo, da je na koncu tega obdobja prišlo do obujanja povezovanja z ZDA in do rehabilitacije sodelovanja med srednjeevropskimi državami, s katerim je povezana npr. prihodnost koprskega pristanišča. Z drugimi besedami: v času oziroma za čas resničnega pešanja slovenske zunanje politike in diplomacije bomo v t.i. medijih glavnega toka komaj našli kakšno kritično besedo; ko se zadeve izboljšujejo, doživljamo ravno nasprotno.

 

Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, da bi - ker so bile skrbno nastavljene - popustile. Po drugi strani bomo od občudovalcev Prešerna, ki se je rodil pred 220 leti, težko pričakovali, da se bodo odpovedali sili spomina, želji nesrečnega srca, da se vrne v stare čase, ki jih ne bo mogoče pozabiti do zadnjega dne.

 

Stari časi? Prešeren jih je opisoval kot čase upa in strahu, slovo od njih pa kot praznino in nesrečo. Praznina in nesreča izvirata iz skrbno nastavljenih mrež. Vanje se je pozneje kot Prešeren s strahom in pogumom ujel tudi Edvard Kocbek. Paradoks je v tem, da si - po besedah - vrnitve starih časov želijo tudi nastavljalci mrež, saj kar naprej govorijo o njih kot o času enotnosti in soglasja na začetku slovenske države. (Kateri so à propos nasprotovali!) Paradoks ali nemara kaj hujšega? Nastavljalci mrež si namreč predstavljajo enotnost kot svoj monopol.

 

________________

[1] Oznaka je Platonova (Država, Slovenska matica, Ljubljana 1976, str. 337).

 

[2] Prvi so izraz "zaščitna ekološko-ribolovna cona" (ZERC) jeseni 2003 uporabili na Hrvaškem z namenom, da izrinejo Slovenijo iz uporabe Jadranskega morja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo
4
27.12.2020 06:27
Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
EU proti Madžarski in Poljski: Čas je za jasne besede in odločna dejanja
14
25.12.2020 23:00
Kot odgovor na madžarsko-poljsko blokado je imelo nemško predsedstvo EU zdaj priložnost, da končno prizna to ostro resničnost in ... Več.
Piše: Josip Juratovic
Gospod Kučan mi je že leta 2012 rekel: "Vili, pusti narod, narod je butast."
20
22.12.2020 21:00
Tudi biti neumen, tj. neveden vSlovenijivse bolj postaja človekova pravica. Milan Kučan mi je že leta 2012 ob referendumu za ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.949
02/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.150
03/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.072
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.627
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.133
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.392
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.402
08/
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
Miha Burger
Ogledov: 1.144
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 712
10/
Samo bedaki in virusi
Ana Jud
Ogledov: 2.754