Komentar

Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!

Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih narodov in je v sredo izglasovala priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), naj se kanabis umakne iz seznama nevarnih snovi v Konvenciji o mamilih. Komisija za droge Združenih narodov predlaga, da se "travo" umesti v tisto skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju. Takšna poteza je kot naročena za ponoven razmislek o legalizaciji marihuane pri nas, kar je sicer del politične agende Levice, zato bi bilo edino logično, da spremembo zakonodaje izglasuje - desnica.

03.12.2020 22:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   kanabis   marihuana   trava   legalizacija   Slovenija   vlada   Janez Janša   EU   alkohol   OZN   Bob Marley   WHO

Fotomontaža: portal+

Slovenke in Slovenci imamo do konoplje precej manj liberalen odnos kot do alkohola. Napiti se na žuru je nekaj popolnoma normalnega, kajenje trave pa je za marsikoga še vedno nesprejemljivo, nekaj, kar počnejo "mamilaši". 

Trava je zdravljene nacije, alkohol je njeno uničenje (Herb is the healing of a nation, alcohol is the destruction), je nekoč dejal Bob Marley. Njegove besede počasi, a zelo počasi dobivajo potrditev in prišel bo čas, ko se bo gledalo na obdobje, ko je bila prodaja in uporaba marihuane prepovedana, podobno kot se danes gleda na dobo prohibicije alkohola v ZDA. Torek kot na popolni nonsens. Svetovni trend legalizacije je namreč dejstvo: to ni več tema, ki bi bistveno delila levico od desnice. Legalizacija je zgodovinska nuja, Janševi vladi, če bo preživela naslednje tedne, pa bi celo politično koristila.

 

V obdobju prohibicije je resda poraba alkohola upadla, vendar sta na račun prodaje alkohola cvetela kriminal in korupcija, na tisoče ljudi je umrlo zaradi zastrupitve od ilegalnega bootleg alkohola. Študije kažejo, da prohibicija ni imela nikakršnih pozitivnih učinkov na zdravje Američanov, prej obratno. Prohibicija je bila polomija.

 

Danes je alkohol prepovedan samo v nekaterih muslimanskih državah in zveznih državah Indije, kar ne pomeni, da alkohol nima veliko negativnih učinkov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi alkohola v Sloveniji vsako leto umre do 2000 ljudi, po podatkih Društva za urejeno življenje Abstinent pa tvegano pije kar 43 % Slovencev, alkoholikov pa je okoli 200.000! V letu 2019 so alkoholizirani udeleženci prometa povzročili 1.527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti. Alkohol je pogosto tudi glavni krivec za nasilje v družini. 

 

Države si prizadevajo omejiti uporabo alkohola na različne načine: z visokimi trošarinami, kampanjami za ozaveščanje o negativnih učinkih, prepovedi prodaje mladostnikom, itd. Alkohol je resen družbeni problem, vendar prohibicije, razen iz verskih razlogov, ne zagovarja več skoraj nihče.

 

 

Še kiklco prodala bom …

 

V Sloveniji imamo visoko toleranco do alkohola. Previsoko. Brez alkohola si Slovenci žura skoraj ne znamo predstavljati. To je bilo eno izmed negativnih presenečenj, ki sem jih doživel, ko sem se po odraščanju v Italiji vrnil v Slovenijo. Na italijanskih zabavah je bil alkohol prisoten, a ni bil glavni protagonist kot v Sloveniji. Če ga ne piješ, si "kisla cmera" ali ga "ne neseš". Veliko ljudi se ne sprosti, dokler ga nimajo vsaj malo pod kapo. Na svojem prvem sindikalnem žuru sem se čudil, kako so sramežljive tajnice in introvertirani kolegi po nekaj kozarcih plesali po mizah v slogu striptizet ali slačifantov.

 

Naša himna je Zdravljica, ljudske pesmi pa so polne hvalospevov alkoholu, če ne že alkoholizmu: "Kolkor kapljic tolko let", "En hribček bom kupil", "Majolka, bod' pozdravljena", "Pijmo ga pijmo", "Oj ti preljubi vinski hram", "Pijejo vsi radi", "Bratci veseli vsi", "Že dolgo nismo pili ga" (himna recidivnih alkoholikov?) in tako veselo naprej do jetrne ciroze. Še najbolj sporno se mi zdi besedilo pesmi "Še kiklco prodala bom", v kateri se je uboga pijanka pripravljena dobesedno prodati v zameno za malo vina.

 

Poraba alkohola v Sloveniji je med višjimi v EU, pri nas pijejo tako mladostniki kot starostniki in žal tudi veliko mladoletnikov. Ljubezen do alkohola in liberalen odnos do njega je vsekakor nekaj kar leve in desne Slovence združuje. Pitje alkohola seveda ni politično dejanje, vendar zakonska regulacija alkohola je.

 

 

Legalizacija je vselej politična odločitev

 

Namen prispevka ni argumentirati, da je alkohol (enako velja za nikotin) bolj škodljiv od konoplje ali lahkih drog nasploh (iz socialnega vidika prav gotovo je!). To je kontroverzna tema, o kateri si strokovnjaki niso enotni, kar že samo po sebi govori v prid legalizaciji marihuane (ali prohibiciji alkohola in cigaret, če želimo biti dosledni!). Vendar legalizacija katerekoli substance ni primarno stvar t.i. stroke, temveč družbenega konsenza in politične volje. 

 

Najboljši primer so ZDA: še 15 let nazaj je zvezna vlada financirala war on drugs, vojno proti mamilom, danes se, po očitni polomiji, o tem ne govori več. Še ne dolgo nazaj so ljudje zaradi uporabe marihuane odsedeli dolge zaporne kazni. Kako je prišlo do preobrata? Ljudje so se začeli zavedati negativnih učinkov legalizacije. Kakor je napisal Sebastian Marincolo, avtor knjige High, legalizacija marihuane ni nevaren eksperiment, eksperiment je bila prohibicija, ki je dramatično spodletela in povzročila milijone žrtev po svetu. 

 

Preobrat se je začel v Kaliforniji, ki je leta 1996 kot prva izmed ameriških zveznih držav legalizirala medicinsko uporabo marihuane, postopoma so sledile še druge zvezne države. Pred četrt stoletja je v ZDA približno četrtina volivcev podpirala legalizacijo. Ankete že nekaj let kažejo, da danes dve tretjini vprašanih podpira legalizacijo rekreativne uporabe marihuane, podpora za medicinsko uporabo pa presega 80 % ali celo 90 %. Čeprav je podpora višja med demokrati kot med republikanci, tudi med slednjimi presega 50 %. Legalizacija marihuane ni več tema, ki bi delila leve in desne volivce oziroma liberalne in konservativne, kakor jim rečejo v ZDA. 

 

Nič čudnega torej, da je medicinska uporaba marihuane danes legalna v 34 zveznih državah in v Washingtonu D.C.. Med njimi jih 15 in Washington D.C. celo dovoli rekreativno uporabo, kar pomeni, da je marihuana na voljo brez zdravniškega recepta. Trend zadnjih let je zelo jasen: vse kaže na to, da bo v nekaj letih uporaba marihuane tudi za rekreativne namene v veliki večini ZDA legalna. 

 

Ni težko napovedati, da bo to tudi kmalu svetovni trend. Oktobra 2018 je Kanada postala prva G7 država, ki je marihuano legalizirala na državni (zvezni) ravni. Rekreativna uporaba marihuane je dovoljena tudi v Gruziji, Južni Afriki, Urugvaju in nekaterih delih Avstralije. Seznam držav, ki so legalizirale medicinsko uporabo "trave", pa je veliko daljši. V Evropski uniji so to Ciper, Češka, Danska, Finska, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska (v kateri je prodaja marihuane v t.i. coffee shopih sicer dovoljena, a rekreativna uporaba ni legalna), Poljska in Portugalska.

 

 

Kaj pa Slovenija?

 

Slovenke in Slovenci imamo do konoplje precej manj liberalen odnos kot do alkohola. Napiti se na žuru je nekaj popolnoma normalnega, kajenje trave pa je za marsikoga še vedno nesprejemljivo, nekaj, kar počnejo "mamilaši". Pogosto temu glasno oporekajo prav tisti, ki ga sami radi cuknejo, kar je še najbolj skregano z logiko. Kljub temu je uživanje kanabisa tudi v Sloveniji zelo razširjeno. Travo lahko zavohate že skoraj na vsakem vogalu, kjer se zbira mladina (kadar se sme zbirati, seveda). Prohibicija je tudi pri nas popolnoma neučinkovita: vprašajte kakšnega srednješolca, kako težko se je dokopati do džointa in kako razširjena je uporaba marihuane. 

 

Prav tako ni dvoma, da se prepovedane konoplje poslužuje tudi veliko bolnikov. Mislim na tisto s tetrahidrokanabinolom, THC, aktivno snovjo s psihotropnimi učinki, ki povzroča, da je nekdo, v domačem žargonu, zadet (tista s kanabidiolom, CBD, je tako ali tako dovoljena). Javna skrivnost je, da veliko pacientov v Sloveniji uporablja travo ali razne smole za lajšanje bolečin in zaradi protivnetnih učinkov kanabisa. Gre za paciente z rakom, multiplo sklerozo, epilepsijo, glaukomom, nevrološkimi motnjami, artritisom, depresijo itd. Kar nekaj zdravnikov, tudi na onkologiji, temu ne nasprotuje, prej obratno. Pacienti (in zdravniki, ki temu ne nasprotujejo) so prepuščeni sami sebi glede porekla, doz in vrst trave ali smole, ki jih uporabljajo. Kar je seveda tudi medicinski nesmisel glede na veliko paleto zvrsti (in količine CBD-ja ali THC-ja, ki jih vsebujejo). Prohibicija namreč pomeni tudi prepoved raziskav učinkov različnih vrst kanabinoidov na posamezne bolezni. To pomeni, da se veliko pacientov zdravi, ali si lajša simptome na suboptimalen način.

 

 

Pravno stanje v Sloveniji

 

Pravni status konoplje v Sloveniji je trenutno precej kaotičen in nesmiseln. Uporaba kanabisa za zasebne namene je sicer dekriminalizirana. Posest manjše količine za osebno uporabo je obravnavana kor prekršek, a zakon ne določa količine, ki se šteje za osebno uporabo. Prodaja proizvodov iz kanabisa je dovoljena za medicinske namene, a prodaja samega kanabisa za medicinske namene je prepovedana. Dovoljeno je uživanje konopljinih izvlečkov in trgovanje s konopljinimi izvlečki, ki vsebujejo manj kot 0,2% THC-ja.

 

Zmeda je tako velika, da včasih celo pristojni na sestankih na to temo ne vedo, če se pogovarjajo o medicinski ali industrijski konoplji in kako se kanabinoidni proizvodi sploh regulirajo na trgu. Posledično imamo veliko zmedo med proizvajalci in prodajalci kanabinoidnih proizvodov in še večjo med kupci. 

 

Odgovornost za zakonodajno zmešnjavo je delno tudi na strani EU. Trenutno stališče je, da so vsi ekstrakti konoplje in iz njih proizvedeni izdelki nova živila in zato ne smejo biti v prometu (brez ocene varnosti). Ocene varnosti pa kljub prisotnosti izdelkov na trgu še ni. Neformalno je slišati, da bo v najboljšem primeru na voljo v drugi polovici 2021. Zaradi navedenega proizvajalci v večini primerov CBD izdelek deklarirajo kot aromo in ne živilo/zdravilo in ga potem nemoteno tržijo, vendar brez ustreznih navodil za uporabo. Nastala škoda je zato samo še večja.

 

 

Legalizacija ni brez pasti

 

Seveda legalizacija marihuane prinaša s seboj tudi pasti. Kakor v primeru alkohola je treba strmeti k temu, da se uporabo marihuane za rekreativne namene čimbolj omeji. Vožnja pod njenim vplivom mora biti prepovedana. Ozaveščati je treba posebej mlade, da ima lahko uporaba psihotropnih substanc, še posebej pri mladostnikih, nevarne učinke; študije namreč kažejo, da pri nekaterih subjektih povzroča psihotične motnje. 

 

 

Legalizacija bi Janševi vladi koristila

 

Odnos Slovencev do trave je veliko bolj liberalen, kot je bil kadarkoli prej. Legalizacija marihuane je tradicionalno konjiček levice, vendar obstaja mnogo "desnih" argumentov v prid legalizaciji. Upam si trditi, da bi pobuda za legalizacijo Janševi vladi celo politično koristila. Naštel bom nekaj ideoloških (iz desne perspektive) in praktičnih razlogov v prid tej tezi.

 

1. Uporaba marihuane je stvar osebne izbire in svobode odraslih oseb, ki jim država, razen v redkih in zelo utemeljenih primerih, nima pravice vsiljevati, kaj smejo zaužiti in kaj ne. Trava ni bolj škodljiva od alkohola ali cigaret in ne povzroča škode tretjim. Kjer ni žrtve, tam ni zločina.

 

2. Legalizacija je smiselna v okviru reguliranega svobodnega trga. Trenutno je marihuana z lahkoto dostopna na črnem trgu, nad katerim država nima nadzora. Na njen račun se okoriščajo kriminalne združbe.

 

3. Legalna prodaja marihuane bi predstavljala pomemben dodaten vir davčnih prihodkov ter omogočila ustvarjanje novih delovnih mest. Zvezna država Kolorado, ki ima 5.7 milijona prebivalcev, je leta 2018 pobrala 266 milijon dolarjev davkov od prodaje marihuane, ki jih je uporabila za programe odvajanja od mamil, za brezdomce, štipendije in šole.

 

4. Gojenje konoplje, posebej za medicinske namene, bi lahko postala pomembna tržna niša slovenskih majhnih kmetij z usmeritvijo v ekološko pridelavo. Ni dvoma, da bo v prihodnjih letih povpraševanje na EU ravni skokovito naraslo. Že danes obstaja pomanjkanje kvalitetne legalne medicinske konoplje, na primer na nemškem trgu. Hkrati bi bilo smotrno zagotoviti učinkovito certificiranje konoplje za medicinske namene v skladu z najvišjimi standardi, da bi si zagotovili prednost pri tej tržni niši na EU ravni.   

 

5. Država bi lahko bolj smotrno uporabila resurse, ki jih namenja policijskim akcijam proti gojenju in prodaji marihuane. Avgusta letos je policija s pomočjo helikopterja zasegla velik nasad konoplje na otoku reke Mure. Ne bi bilo bolje, da bi država dovolila, da bi bili gojitelji nasada podjetniki namesto kriminalci in od tiste plantaže pobirala davek, policijo s helikopterjem vred pa raje napotila k preganjanju pravih kriminalcev?

 

6. Slovenija bi lahko prevzela pobudo na ravni Evropske unije kot prva država, ki je legalizirala marihuano, kar bi ji pri prepoznavnosti v Evropi in po svetu samo koristilo. Legalizacija bi sicer bila veliko bolj učinkovita, če bi se izvajala na EU ravni.

 

7. Vlada bi z eno samo potezo učinkovito, skorajda genialno demantirala teze (tudi v tujini) o svojem avtoritarnem značaju. Si predstavljate obraz sogovornikov Tanje Fajon, ko bi jim prodajala tezo o fašistoidnosti slovenske vlade ("Res, a ni ravnokar legalizirala marihuano?").

 

8. Stranka SMC kot prva pobudnica zakona o legalizaciji bi se lahko bolje profilirala kot liberalna in okrepila možnosti, da bi se na naslednjih volitvah obdržala v Državnem zboru, kar bi povečalo možnosti sestavljanja desno-sredinske vladne koalicije.

 

9. Čeprav bi nekateri volivci SDS in NSi legalizaciji nasprotovali, ne bi zaradi tega volili leve stranke, ker imajo mnogi med njimi sorodnika ali znanca, ki je zbolel z rakom ali drugimi resnimi boleznimi in si je pomagal ali bi si želel pomagati s substancami, ki jih zakon danes prepoveduje. DeSUS-ovi volivci, ki so verjetno najbolj podvrženi boleznim in težavam, ki jih lahko uporaba marihuane blaži (vključno z nespečnostjo), verjetno tudi ne bi množično nasprotovali.

 

10. Leve stranke bi takemu predlogu težko nasprotovale, čeprav ni izključeno, da ne bi oporekale, da načelno podpirajo legalizacijo, a ne na takšen "neoliberalen" način (kakršenkoli bi že bil). Vendar bi v tem primeru verjetno tudi njihovi volivci, ki legalizacijo pretežno podpirajo, spregledali, da bi šlo za nenačelno a priori nasprotovanje.

 

 

Prišel je čas

 

Legalizacija marihuane je neizbežni svetovni trend. Januarja 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočila, da se konopljo umakne iz seznama nevarnih snovi v Konvenciji o mamilih in jo umesti v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju. Evropski parlament je februarja 2019 sprejel resolucijo v prid uporabe konoplje za medicinske namene. Glede legalizacije medicinske uporabe konoplje Slovenija že zamuja. Čas je, da se odločimo, kam želimo spadati: med države, ki trende sooblikujejo, ali med tiste, ki capljajo za zgodovino. Čas je, da po umiritvi Covid krize, naredimo dva pogumna koraka naprej, za legalizacijo medicinske kot tudi rekreativne uporabe konoplje. 

 

V času Covida strmo narašča poraba antidepresivov, ki imajo vrsto stranskih učinkov. Vsi imamo polna usta o "naravi" in naravnih snoveh, hkrati pa preganjamo ljudi, ker gojijo, prodajajo ali uživajo rastlino, ki jo človeštvo že tisočletja uporablja za zdravilne namene in za bolje počutje. Kot pravi igralec Bill Murray: "I find it quite ironic that the most dangerous thing about weed is getting caught with it." (Zdi se mi ironično, da je glede trave najbolj nevarno to, da te zasačijo z njo. )

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.173
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.190
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.070
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.102
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.610
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 608