Komentar

Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!

Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih narodov in je v sredo izglasovala priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), naj se kanabis umakne iz seznama nevarnih snovi v Konvenciji o mamilih. Komisija za droge Združenih narodov predlaga, da se "travo" umesti v tisto skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju. Takšna poteza je kot naročena za ponoven razmislek o legalizaciji marihuane pri nas, kar je sicer del politične agende Levice, zato bi bilo edino logično, da spremembo zakonodaje izglasuje - desnica.

03.12.2020 22:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   kanabis   marihuana   trava   legalizacija   Slovenija   vlada   Janez Janša   EU   alkohol   OZN   Bob Marley   WHO

Fotomontaža: portal+

Slovenke in Slovenci imamo do konoplje precej manj liberalen odnos kot do alkohola. Napiti se na žuru je nekaj popolnoma normalnega, kajenje trave pa je za marsikoga še vedno nesprejemljivo, nekaj, kar počnejo "mamilaši". 

Trava je zdravljene nacije, alkohol je njeno uničenje (Herb is the healing of a nation, alcohol is the destruction), je nekoč dejal Bob Marley. Njegove besede počasi, a zelo počasi dobivajo potrditev in prišel bo čas, ko se bo gledalo na obdobje, ko je bila prodaja in uporaba marihuane prepovedana, podobno kot se danes gleda na dobo prohibicije alkohola v ZDA. Torek kot na popolni nonsens. Svetovni trend legalizacije je namreč dejstvo: to ni več tema, ki bi bistveno delila levico od desnice. Legalizacija je zgodovinska nuja, Janševi vladi, če bo preživela naslednje tedne, pa bi celo politično koristila.

 

V obdobju prohibicije je resda poraba alkohola upadla, vendar sta na račun prodaje alkohola cvetela kriminal in korupcija, na tisoče ljudi je umrlo zaradi zastrupitve od ilegalnega bootleg alkohola. Študije kažejo, da prohibicija ni imela nikakršnih pozitivnih učinkov na zdravje Američanov, prej obratno. Prohibicija je bila polomija.

 

Danes je alkohol prepovedan samo v nekaterih muslimanskih državah in zveznih državah Indije, kar ne pomeni, da alkohol nima veliko negativnih učinkov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi alkohola v Sloveniji vsako leto umre do 2000 ljudi, po podatkih Društva za urejeno življenje Abstinent pa tvegano pije kar 43 % Slovencev, alkoholikov pa je okoli 200.000! V letu 2019 so alkoholizirani udeleženci prometa povzročili 1.527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti. Alkohol je pogosto tudi glavni krivec za nasilje v družini. 

 

Države si prizadevajo omejiti uporabo alkohola na različne načine: z visokimi trošarinami, kampanjami za ozaveščanje o negativnih učinkih, prepovedi prodaje mladostnikom, itd. Alkohol je resen družbeni problem, vendar prohibicije, razen iz verskih razlogov, ne zagovarja več skoraj nihče.

 

 

Še kiklco prodala bom …

 

V Sloveniji imamo visoko toleranco do alkohola. Previsoko. Brez alkohola si Slovenci žura skoraj ne znamo predstavljati. To je bilo eno izmed negativnih presenečenj, ki sem jih doživel, ko sem se po odraščanju v Italiji vrnil v Slovenijo. Na italijanskih zabavah je bil alkohol prisoten, a ni bil glavni protagonist kot v Sloveniji. Če ga ne piješ, si "kisla cmera" ali ga "ne neseš". Veliko ljudi se ne sprosti, dokler ga nimajo vsaj malo pod kapo. Na svojem prvem sindikalnem žuru sem se čudil, kako so sramežljive tajnice in introvertirani kolegi po nekaj kozarcih plesali po mizah v slogu striptizet ali slačifantov.

 

Naša himna je Zdravljica, ljudske pesmi pa so polne hvalospevov alkoholu, če ne že alkoholizmu: "Kolkor kapljic tolko let", "En hribček bom kupil", "Majolka, bod' pozdravljena", "Pijmo ga pijmo", "Oj ti preljubi vinski hram", "Pijejo vsi radi", "Bratci veseli vsi", "Že dolgo nismo pili ga" (himna recidivnih alkoholikov?) in tako veselo naprej do jetrne ciroze. Še najbolj sporno se mi zdi besedilo pesmi "Še kiklco prodala bom", v kateri se je uboga pijanka pripravljena dobesedno prodati v zameno za malo vina.

 

Poraba alkohola v Sloveniji je med višjimi v EU, pri nas pijejo tako mladostniki kot starostniki in žal tudi veliko mladoletnikov. Ljubezen do alkohola in liberalen odnos do njega je vsekakor nekaj kar leve in desne Slovence združuje. Pitje alkohola seveda ni politično dejanje, vendar zakonska regulacija alkohola je.

 

 

Legalizacija je vselej politična odločitev

 

Namen prispevka ni argumentirati, da je alkohol (enako velja za nikotin) bolj škodljiv od konoplje ali lahkih drog nasploh (iz socialnega vidika prav gotovo je!). To je kontroverzna tema, o kateri si strokovnjaki niso enotni, kar že samo po sebi govori v prid legalizaciji marihuane (ali prohibiciji alkohola in cigaret, če želimo biti dosledni!). Vendar legalizacija katerekoli substance ni primarno stvar t.i. stroke, temveč družbenega konsenza in politične volje. 

 

Najboljši primer so ZDA: še 15 let nazaj je zvezna vlada financirala war on drugs, vojno proti mamilom, danes se, po očitni polomiji, o tem ne govori več. Še ne dolgo nazaj so ljudje zaradi uporabe marihuane odsedeli dolge zaporne kazni. Kako je prišlo do preobrata? Ljudje so se začeli zavedati negativnih učinkov legalizacije. Kakor je napisal Sebastian Marincolo, avtor knjige High, legalizacija marihuane ni nevaren eksperiment, eksperiment je bila prohibicija, ki je dramatično spodletela in povzročila milijone žrtev po svetu. 

 

Preobrat se je začel v Kaliforniji, ki je leta 1996 kot prva izmed ameriških zveznih držav legalizirala medicinsko uporabo marihuane, postopoma so sledile še druge zvezne države. Pred četrt stoletja je v ZDA približno četrtina volivcev podpirala legalizacijo. Ankete že nekaj let kažejo, da danes dve tretjini vprašanih podpira legalizacijo rekreativne uporabe marihuane, podpora za medicinsko uporabo pa presega 80 % ali celo 90 %. Čeprav je podpora višja med demokrati kot med republikanci, tudi med slednjimi presega 50 %. Legalizacija marihuane ni več tema, ki bi delila leve in desne volivce oziroma liberalne in konservativne, kakor jim rečejo v ZDA. 

 

Nič čudnega torej, da je medicinska uporaba marihuane danes legalna v 34 zveznih državah in v Washingtonu D.C.. Med njimi jih 15 in Washington D.C. celo dovoli rekreativno uporabo, kar pomeni, da je marihuana na voljo brez zdravniškega recepta. Trend zadnjih let je zelo jasen: vse kaže na to, da bo v nekaj letih uporaba marihuane tudi za rekreativne namene v veliki večini ZDA legalna. 

 

Ni težko napovedati, da bo to tudi kmalu svetovni trend. Oktobra 2018 je Kanada postala prva G7 država, ki je marihuano legalizirala na državni (zvezni) ravni. Rekreativna uporaba marihuane je dovoljena tudi v Gruziji, Južni Afriki, Urugvaju in nekaterih delih Avstralije. Seznam držav, ki so legalizirale medicinsko uporabo "trave", pa je veliko daljši. V Evropski uniji so to Ciper, Češka, Danska, Finska, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska (v kateri je prodaja marihuane v t.i. coffee shopih sicer dovoljena, a rekreativna uporaba ni legalna), Poljska in Portugalska.

 

 

Kaj pa Slovenija?

 

Slovenke in Slovenci imamo do konoplje precej manj liberalen odnos kot do alkohola. Napiti se na žuru je nekaj popolnoma normalnega, kajenje trave pa je za marsikoga še vedno nesprejemljivo, nekaj, kar počnejo "mamilaši". Pogosto temu glasno oporekajo prav tisti, ki ga sami radi cuknejo, kar je še najbolj skregano z logiko. Kljub temu je uživanje kanabisa tudi v Sloveniji zelo razširjeno. Travo lahko zavohate že skoraj na vsakem vogalu, kjer se zbira mladina (kadar se sme zbirati, seveda). Prohibicija je tudi pri nas popolnoma neučinkovita: vprašajte kakšnega srednješolca, kako težko se je dokopati do džointa in kako razširjena je uporaba marihuane. 

 

Prav tako ni dvoma, da se prepovedane konoplje poslužuje tudi veliko bolnikov. Mislim na tisto s tetrahidrokanabinolom, THC, aktivno snovjo s psihotropnimi učinki, ki povzroča, da je nekdo, v domačem žargonu, zadet (tista s kanabidiolom, CBD, je tako ali tako dovoljena). Javna skrivnost je, da veliko pacientov v Sloveniji uporablja travo ali razne smole za lajšanje bolečin in zaradi protivnetnih učinkov kanabisa. Gre za paciente z rakom, multiplo sklerozo, epilepsijo, glaukomom, nevrološkimi motnjami, artritisom, depresijo itd. Kar nekaj zdravnikov, tudi na onkologiji, temu ne nasprotuje, prej obratno. Pacienti (in zdravniki, ki temu ne nasprotujejo) so prepuščeni sami sebi glede porekla, doz in vrst trave ali smole, ki jih uporabljajo. Kar je seveda tudi medicinski nesmisel glede na veliko paleto zvrsti (in količine CBD-ja ali THC-ja, ki jih vsebujejo). Prohibicija namreč pomeni tudi prepoved raziskav učinkov različnih vrst kanabinoidov na posamezne bolezni. To pomeni, da se veliko pacientov zdravi, ali si lajša simptome na suboptimalen način.

 

 

Pravno stanje v Sloveniji

 

Pravni status konoplje v Sloveniji je trenutno precej kaotičen in nesmiseln. Uporaba kanabisa za zasebne namene je sicer dekriminalizirana. Posest manjše količine za osebno uporabo je obravnavana kor prekršek, a zakon ne določa količine, ki se šteje za osebno uporabo. Prodaja proizvodov iz kanabisa je dovoljena za medicinske namene, a prodaja samega kanabisa za medicinske namene je prepovedana. Dovoljeno je uživanje konopljinih izvlečkov in trgovanje s konopljinimi izvlečki, ki vsebujejo manj kot 0,2% THC-ja.

 

Zmeda je tako velika, da včasih celo pristojni na sestankih na to temo ne vedo, če se pogovarjajo o medicinski ali industrijski konoplji in kako se kanabinoidni proizvodi sploh regulirajo na trgu. Posledično imamo veliko zmedo med proizvajalci in prodajalci kanabinoidnih proizvodov in še večjo med kupci. 

 

Odgovornost za zakonodajno zmešnjavo je delno tudi na strani EU. Trenutno stališče je, da so vsi ekstrakti konoplje in iz njih proizvedeni izdelki nova živila in zato ne smejo biti v prometu (brez ocene varnosti). Ocene varnosti pa kljub prisotnosti izdelkov na trgu še ni. Neformalno je slišati, da bo v najboljšem primeru na voljo v drugi polovici 2021. Zaradi navedenega proizvajalci v večini primerov CBD izdelek deklarirajo kot aromo in ne živilo/zdravilo in ga potem nemoteno tržijo, vendar brez ustreznih navodil za uporabo. Nastala škoda je zato samo še večja.

 

 

Legalizacija ni brez pasti

 

Seveda legalizacija marihuane prinaša s seboj tudi pasti. Kakor v primeru alkohola je treba strmeti k temu, da se uporabo marihuane za rekreativne namene čimbolj omeji. Vožnja pod njenim vplivom mora biti prepovedana. Ozaveščati je treba posebej mlade, da ima lahko uporaba psihotropnih substanc, še posebej pri mladostnikih, nevarne učinke; študije namreč kažejo, da pri nekaterih subjektih povzroča psihotične motnje. 

 

 

Legalizacija bi Janševi vladi koristila

 

Odnos Slovencev do trave je veliko bolj liberalen, kot je bil kadarkoli prej. Legalizacija marihuane je tradicionalno konjiček levice, vendar obstaja mnogo "desnih" argumentov v prid legalizaciji. Upam si trditi, da bi pobuda za legalizacijo Janševi vladi celo politično koristila. Naštel bom nekaj ideoloških (iz desne perspektive) in praktičnih razlogov v prid tej tezi.

 

1. Uporaba marihuane je stvar osebne izbire in svobode odraslih oseb, ki jim država, razen v redkih in zelo utemeljenih primerih, nima pravice vsiljevati, kaj smejo zaužiti in kaj ne. Trava ni bolj škodljiva od alkohola ali cigaret in ne povzroča škode tretjim. Kjer ni žrtve, tam ni zločina.

 

2. Legalizacija je smiselna v okviru reguliranega svobodnega trga. Trenutno je marihuana z lahkoto dostopna na črnem trgu, nad katerim država nima nadzora. Na njen račun se okoriščajo kriminalne združbe.

 

3. Legalna prodaja marihuane bi predstavljala pomemben dodaten vir davčnih prihodkov ter omogočila ustvarjanje novih delovnih mest. Zvezna država Kolorado, ki ima 5.7 milijona prebivalcev, je leta 2018 pobrala 266 milijon dolarjev davkov od prodaje marihuane, ki jih je uporabila za programe odvajanja od mamil, za brezdomce, štipendije in šole.

 

4. Gojenje konoplje, posebej za medicinske namene, bi lahko postala pomembna tržna niša slovenskih majhnih kmetij z usmeritvijo v ekološko pridelavo. Ni dvoma, da bo v prihodnjih letih povpraševanje na EU ravni skokovito naraslo. Že danes obstaja pomanjkanje kvalitetne legalne medicinske konoplje, na primer na nemškem trgu. Hkrati bi bilo smotrno zagotoviti učinkovito certificiranje konoplje za medicinske namene v skladu z najvišjimi standardi, da bi si zagotovili prednost pri tej tržni niši na EU ravni.   

 

5. Država bi lahko bolj smotrno uporabila resurse, ki jih namenja policijskim akcijam proti gojenju in prodaji marihuane. Avgusta letos je policija s pomočjo helikopterja zasegla velik nasad konoplje na otoku reke Mure. Ne bi bilo bolje, da bi država dovolila, da bi bili gojitelji nasada podjetniki namesto kriminalci in od tiste plantaže pobirala davek, policijo s helikopterjem vred pa raje napotila k preganjanju pravih kriminalcev?

 

6. Slovenija bi lahko prevzela pobudo na ravni Evropske unije kot prva država, ki je legalizirala marihuano, kar bi ji pri prepoznavnosti v Evropi in po svetu samo koristilo. Legalizacija bi sicer bila veliko bolj učinkovita, če bi se izvajala na EU ravni.

 

7. Vlada bi z eno samo potezo učinkovito, skorajda genialno demantirala teze (tudi v tujini) o svojem avtoritarnem značaju. Si predstavljate obraz sogovornikov Tanje Fajon, ko bi jim prodajala tezo o fašistoidnosti slovenske vlade ("Res, a ni ravnokar legalizirala marihuano?").

 

8. Stranka SMC kot prva pobudnica zakona o legalizaciji bi se lahko bolje profilirala kot liberalna in okrepila možnosti, da bi se na naslednjih volitvah obdržala v Državnem zboru, kar bi povečalo možnosti sestavljanja desno-sredinske vladne koalicije.

 

9. Čeprav bi nekateri volivci SDS in NSi legalizaciji nasprotovali, ne bi zaradi tega volili leve stranke, ker imajo mnogi med njimi sorodnika ali znanca, ki je zbolel z rakom ali drugimi resnimi boleznimi in si je pomagal ali bi si želel pomagati s substancami, ki jih zakon danes prepoveduje. DeSUS-ovi volivci, ki so verjetno najbolj podvrženi boleznim in težavam, ki jih lahko uporaba marihuane blaži (vključno z nespečnostjo), verjetno tudi ne bi množično nasprotovali.

 

10. Leve stranke bi takemu predlogu težko nasprotovale, čeprav ni izključeno, da ne bi oporekale, da načelno podpirajo legalizacijo, a ne na takšen "neoliberalen" način (kakršenkoli bi že bil). Vendar bi v tem primeru verjetno tudi njihovi volivci, ki legalizacijo pretežno podpirajo, spregledali, da bi šlo za nenačelno a priori nasprotovanje.

 

 

Prišel je čas

 

Legalizacija marihuane je neizbežni svetovni trend. Januarja 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočila, da se konopljo umakne iz seznama nevarnih snovi v Konvenciji o mamilih in jo umesti v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju. Evropski parlament je februarja 2019 sprejel resolucijo v prid uporabe konoplje za medicinske namene. Glede legalizacije medicinske uporabe konoplje Slovenija že zamuja. Čas je, da se odločimo, kam želimo spadati: med države, ki trende sooblikujejo, ali med tiste, ki capljajo za zgodovino. Čas je, da po umiritvi Covid krize, naredimo dva pogumna koraka naprej, za legalizacijo medicinske kot tudi rekreativne uporabe konoplje. 

 

V času Covida strmo narašča poraba antidepresivov, ki imajo vrsto stranskih učinkov. Vsi imamo polna usta o "naravi" in naravnih snoveh, hkrati pa preganjamo ljudi, ker gojijo, prodajajo ali uživajo rastlino, ki jo človeštvo že tisočletja uporablja za zdravilne namene in za bolje počutje. Kot pravi igralec Bill Murray: "I find it quite ironic that the most dangerous thing about weed is getting caught with it." (Zdi se mi ironično, da je glede trave najbolj nevarno to, da te zasačijo z njo. )

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
12
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.432
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.659
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.576
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.199
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.264
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.000
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.184
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 682
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.168