Komentar

Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!

Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih narodov in je v sredo izglasovala priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), naj se kanabis umakne iz seznama nevarnih snovi v Konvenciji o mamilih. Komisija za droge Združenih narodov predlaga, da se "travo" umesti v tisto skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju. Takšna poteza je kot naročena za ponoven razmislek o legalizaciji marihuane pri nas, kar je sicer del politične agende Levice, zato bi bilo edino logično, da spremembo zakonodaje izglasuje - desnica.

03.12.2020 22:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   kanabis   marihuana   trava   legalizacija   Slovenija   vlada   Janez Janša   EU   alkohol   OZN   Bob Marley   WHO

Fotomontaža: portal+

Slovenke in Slovenci imamo do konoplje precej manj liberalen odnos kot do alkohola. Napiti se na žuru je nekaj popolnoma normalnega, kajenje trave pa je za marsikoga še vedno nesprejemljivo, nekaj, kar počnejo "mamilaši". 

Trava je zdravljene nacije, alkohol je njeno uničenje (Herb is the healing of a nation, alcohol is the destruction), je nekoč dejal Bob Marley. Njegove besede počasi, a zelo počasi dobivajo potrditev in prišel bo čas, ko se bo gledalo na obdobje, ko je bila prodaja in uporaba marihuane prepovedana, podobno kot se danes gleda na dobo prohibicije alkohola v ZDA. Torek kot na popolni nonsens. Svetovni trend legalizacije je namreč dejstvo: to ni več tema, ki bi bistveno delila levico od desnice. Legalizacija je zgodovinska nuja, Janševi vladi, če bo preživela naslednje tedne, pa bi celo politično koristila.

 

V obdobju prohibicije je resda poraba alkohola upadla, vendar sta na račun prodaje alkohola cvetela kriminal in korupcija, na tisoče ljudi je umrlo zaradi zastrupitve od ilegalnega bootleg alkohola. Študije kažejo, da prohibicija ni imela nikakršnih pozitivnih učinkov na zdravje Američanov, prej obratno. Prohibicija je bila polomija.

 

Danes je alkohol prepovedan samo v nekaterih muslimanskih državah in zveznih državah Indije, kar ne pomeni, da alkohol nima veliko negativnih učinkov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi alkohola v Sloveniji vsako leto umre do 2000 ljudi, po podatkih Društva za urejeno življenje Abstinent pa tvegano pije kar 43 % Slovencev, alkoholikov pa je okoli 200.000! V letu 2019 so alkoholizirani udeleženci prometa povzročili 1.527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti. Alkohol je pogosto tudi glavni krivec za nasilje v družini. 

 

Države si prizadevajo omejiti uporabo alkohola na različne načine: z visokimi trošarinami, kampanjami za ozaveščanje o negativnih učinkih, prepovedi prodaje mladostnikom, itd. Alkohol je resen družbeni problem, vendar prohibicije, razen iz verskih razlogov, ne zagovarja več skoraj nihče.

 

 

Še kiklco prodala bom …

 

V Sloveniji imamo visoko toleranco do alkohola. Previsoko. Brez alkohola si Slovenci žura skoraj ne znamo predstavljati. To je bilo eno izmed negativnih presenečenj, ki sem jih doživel, ko sem se po odraščanju v Italiji vrnil v Slovenijo. Na italijanskih zabavah je bil alkohol prisoten, a ni bil glavni protagonist kot v Sloveniji. Če ga ne piješ, si "kisla cmera" ali ga "ne neseš". Veliko ljudi se ne sprosti, dokler ga nimajo vsaj malo pod kapo. Na svojem prvem sindikalnem žuru sem se čudil, kako so sramežljive tajnice in introvertirani kolegi po nekaj kozarcih plesali po mizah v slogu striptizet ali slačifantov.

 

Naša himna je Zdravljica, ljudske pesmi pa so polne hvalospevov alkoholu, če ne že alkoholizmu: "Kolkor kapljic tolko let", "En hribček bom kupil", "Majolka, bod' pozdravljena", "Pijmo ga pijmo", "Oj ti preljubi vinski hram", "Pijejo vsi radi", "Bratci veseli vsi", "Že dolgo nismo pili ga" (himna recidivnih alkoholikov?) in tako veselo naprej do jetrne ciroze. Še najbolj sporno se mi zdi besedilo pesmi "Še kiklco prodala bom", v kateri se je uboga pijanka pripravljena dobesedno prodati v zameno za malo vina.

 

Poraba alkohola v Sloveniji je med višjimi v EU, pri nas pijejo tako mladostniki kot starostniki in žal tudi veliko mladoletnikov. Ljubezen do alkohola in liberalen odnos do njega je vsekakor nekaj kar leve in desne Slovence združuje. Pitje alkohola seveda ni politično dejanje, vendar zakonska regulacija alkohola je.

 

 

Legalizacija je vselej politična odločitev

 

Namen prispevka ni argumentirati, da je alkohol (enako velja za nikotin) bolj škodljiv od konoplje ali lahkih drog nasploh (iz socialnega vidika prav gotovo je!). To je kontroverzna tema, o kateri si strokovnjaki niso enotni, kar že samo po sebi govori v prid legalizaciji marihuane (ali prohibiciji alkohola in cigaret, če želimo biti dosledni!). Vendar legalizacija katerekoli substance ni primarno stvar t.i. stroke, temveč družbenega konsenza in politične volje. 

 

Najboljši primer so ZDA: še 15 let nazaj je zvezna vlada financirala war on drugs, vojno proti mamilom, danes se, po očitni polomiji, o tem ne govori več. Še ne dolgo nazaj so ljudje zaradi uporabe marihuane odsedeli dolge zaporne kazni. Kako je prišlo do preobrata? Ljudje so se začeli zavedati negativnih učinkov legalizacije. Kakor je napisal Sebastian Marincolo, avtor knjige High, legalizacija marihuane ni nevaren eksperiment, eksperiment je bila prohibicija, ki je dramatično spodletela in povzročila milijone žrtev po svetu. 

 

Preobrat se je začel v Kaliforniji, ki je leta 1996 kot prva izmed ameriških zveznih držav legalizirala medicinsko uporabo marihuane, postopoma so sledile še druge zvezne države. Pred četrt stoletja je v ZDA približno četrtina volivcev podpirala legalizacijo. Ankete že nekaj let kažejo, da danes dve tretjini vprašanih podpira legalizacijo rekreativne uporabe marihuane, podpora za medicinsko uporabo pa presega 80 % ali celo 90 %. Čeprav je podpora višja med demokrati kot med republikanci, tudi med slednjimi presega 50 %. Legalizacija marihuane ni več tema, ki bi delila leve in desne volivce oziroma liberalne in konservativne, kakor jim rečejo v ZDA. 

 

Nič čudnega torej, da je medicinska uporaba marihuane danes legalna v 34 zveznih državah in v Washingtonu D.C.. Med njimi jih 15 in Washington D.C. celo dovoli rekreativno uporabo, kar pomeni, da je marihuana na voljo brez zdravniškega recepta. Trend zadnjih let je zelo jasen: vse kaže na to, da bo v nekaj letih uporaba marihuane tudi za rekreativne namene v veliki večini ZDA legalna. 

 

Ni težko napovedati, da bo to tudi kmalu svetovni trend. Oktobra 2018 je Kanada postala prva G7 država, ki je marihuano legalizirala na državni (zvezni) ravni. Rekreativna uporaba marihuane je dovoljena tudi v Gruziji, Južni Afriki, Urugvaju in nekaterih delih Avstralije. Seznam držav, ki so legalizirale medicinsko uporabo "trave", pa je veliko daljši. V Evropski uniji so to Ciper, Češka, Danska, Finska, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska (v kateri je prodaja marihuane v t.i. coffee shopih sicer dovoljena, a rekreativna uporaba ni legalna), Poljska in Portugalska.

 

 

Kaj pa Slovenija?

 

Slovenke in Slovenci imamo do konoplje precej manj liberalen odnos kot do alkohola. Napiti se na žuru je nekaj popolnoma normalnega, kajenje trave pa je za marsikoga še vedno nesprejemljivo, nekaj, kar počnejo "mamilaši". Pogosto temu glasno oporekajo prav tisti, ki ga sami radi cuknejo, kar je še najbolj skregano z logiko. Kljub temu je uživanje kanabisa tudi v Sloveniji zelo razširjeno. Travo lahko zavohate že skoraj na vsakem vogalu, kjer se zbira mladina (kadar se sme zbirati, seveda). Prohibicija je tudi pri nas popolnoma neučinkovita: vprašajte kakšnega srednješolca, kako težko se je dokopati do džointa in kako razširjena je uporaba marihuane. 

 

Prav tako ni dvoma, da se prepovedane konoplje poslužuje tudi veliko bolnikov. Mislim na tisto s tetrahidrokanabinolom, THC, aktivno snovjo s psihotropnimi učinki, ki povzroča, da je nekdo, v domačem žargonu, zadet (tista s kanabidiolom, CBD, je tako ali tako dovoljena). Javna skrivnost je, da veliko pacientov v Sloveniji uporablja travo ali razne smole za lajšanje bolečin in zaradi protivnetnih učinkov kanabisa. Gre za paciente z rakom, multiplo sklerozo, epilepsijo, glaukomom, nevrološkimi motnjami, artritisom, depresijo itd. Kar nekaj zdravnikov, tudi na onkologiji, temu ne nasprotuje, prej obratno. Pacienti (in zdravniki, ki temu ne nasprotujejo) so prepuščeni sami sebi glede porekla, doz in vrst trave ali smole, ki jih uporabljajo. Kar je seveda tudi medicinski nesmisel glede na veliko paleto zvrsti (in količine CBD-ja ali THC-ja, ki jih vsebujejo). Prohibicija namreč pomeni tudi prepoved raziskav učinkov različnih vrst kanabinoidov na posamezne bolezni. To pomeni, da se veliko pacientov zdravi, ali si lajša simptome na suboptimalen način.

 

 

Pravno stanje v Sloveniji

 

Pravni status konoplje v Sloveniji je trenutno precej kaotičen in nesmiseln. Uporaba kanabisa za zasebne namene je sicer dekriminalizirana. Posest manjše količine za osebno uporabo je obravnavana kor prekršek, a zakon ne določa količine, ki se šteje za osebno uporabo. Prodaja proizvodov iz kanabisa je dovoljena za medicinske namene, a prodaja samega kanabisa za medicinske namene je prepovedana. Dovoljeno je uživanje konopljinih izvlečkov in trgovanje s konopljinimi izvlečki, ki vsebujejo manj kot 0,2% THC-ja.

 

Zmeda je tako velika, da včasih celo pristojni na sestankih na to temo ne vedo, če se pogovarjajo o medicinski ali industrijski konoplji in kako se kanabinoidni proizvodi sploh regulirajo na trgu. Posledično imamo veliko zmedo med proizvajalci in prodajalci kanabinoidnih proizvodov in še večjo med kupci. 

 

Odgovornost za zakonodajno zmešnjavo je delno tudi na strani EU. Trenutno stališče je, da so vsi ekstrakti konoplje in iz njih proizvedeni izdelki nova živila in zato ne smejo biti v prometu (brez ocene varnosti). Ocene varnosti pa kljub prisotnosti izdelkov na trgu še ni. Neformalno je slišati, da bo v najboljšem primeru na voljo v drugi polovici 2021. Zaradi navedenega proizvajalci v večini primerov CBD izdelek deklarirajo kot aromo in ne živilo/zdravilo in ga potem nemoteno tržijo, vendar brez ustreznih navodil za uporabo. Nastala škoda je zato samo še večja.

 

 

Legalizacija ni brez pasti

 

Seveda legalizacija marihuane prinaša s seboj tudi pasti. Kakor v primeru alkohola je treba strmeti k temu, da se uporabo marihuane za rekreativne namene čimbolj omeji. Vožnja pod njenim vplivom mora biti prepovedana. Ozaveščati je treba posebej mlade, da ima lahko uporaba psihotropnih substanc, še posebej pri mladostnikih, nevarne učinke; študije namreč kažejo, da pri nekaterih subjektih povzroča psihotične motnje. 

 

 

Legalizacija bi Janševi vladi koristila

 

Odnos Slovencev do trave je veliko bolj liberalen, kot je bil kadarkoli prej. Legalizacija marihuane je tradicionalno konjiček levice, vendar obstaja mnogo "desnih" argumentov v prid legalizaciji. Upam si trditi, da bi pobuda za legalizacijo Janševi vladi celo politično koristila. Naštel bom nekaj ideoloških (iz desne perspektive) in praktičnih razlogov v prid tej tezi.

 

1. Uporaba marihuane je stvar osebne izbire in svobode odraslih oseb, ki jim država, razen v redkih in zelo utemeljenih primerih, nima pravice vsiljevati, kaj smejo zaužiti in kaj ne. Trava ni bolj škodljiva od alkohola ali cigaret in ne povzroča škode tretjim. Kjer ni žrtve, tam ni zločina.

 

2. Legalizacija je smiselna v okviru reguliranega svobodnega trga. Trenutno je marihuana z lahkoto dostopna na črnem trgu, nad katerim država nima nadzora. Na njen račun se okoriščajo kriminalne združbe.

 

3. Legalna prodaja marihuane bi predstavljala pomemben dodaten vir davčnih prihodkov ter omogočila ustvarjanje novih delovnih mest. Zvezna država Kolorado, ki ima 5.7 milijona prebivalcev, je leta 2018 pobrala 266 milijon dolarjev davkov od prodaje marihuane, ki jih je uporabila za programe odvajanja od mamil, za brezdomce, štipendije in šole.

 

4. Gojenje konoplje, posebej za medicinske namene, bi lahko postala pomembna tržna niša slovenskih majhnih kmetij z usmeritvijo v ekološko pridelavo. Ni dvoma, da bo v prihodnjih letih povpraševanje na EU ravni skokovito naraslo. Že danes obstaja pomanjkanje kvalitetne legalne medicinske konoplje, na primer na nemškem trgu. Hkrati bi bilo smotrno zagotoviti učinkovito certificiranje konoplje za medicinske namene v skladu z najvišjimi standardi, da bi si zagotovili prednost pri tej tržni niši na EU ravni.   

 

5. Država bi lahko bolj smotrno uporabila resurse, ki jih namenja policijskim akcijam proti gojenju in prodaji marihuane. Avgusta letos je policija s pomočjo helikopterja zasegla velik nasad konoplje na otoku reke Mure. Ne bi bilo bolje, da bi država dovolila, da bi bili gojitelji nasada podjetniki namesto kriminalci in od tiste plantaže pobirala davek, policijo s helikopterjem vred pa raje napotila k preganjanju pravih kriminalcev?

 

6. Slovenija bi lahko prevzela pobudo na ravni Evropske unije kot prva država, ki je legalizirala marihuano, kar bi ji pri prepoznavnosti v Evropi in po svetu samo koristilo. Legalizacija bi sicer bila veliko bolj učinkovita, če bi se izvajala na EU ravni.

 

7. Vlada bi z eno samo potezo učinkovito, skorajda genialno demantirala teze (tudi v tujini) o svojem avtoritarnem značaju. Si predstavljate obraz sogovornikov Tanje Fajon, ko bi jim prodajala tezo o fašistoidnosti slovenske vlade ("Res, a ni ravnokar legalizirala marihuano?").

 

8. Stranka SMC kot prva pobudnica zakona o legalizaciji bi se lahko bolje profilirala kot liberalna in okrepila možnosti, da bi se na naslednjih volitvah obdržala v Državnem zboru, kar bi povečalo možnosti sestavljanja desno-sredinske vladne koalicije.

 

9. Čeprav bi nekateri volivci SDS in NSi legalizaciji nasprotovali, ne bi zaradi tega volili leve stranke, ker imajo mnogi med njimi sorodnika ali znanca, ki je zbolel z rakom ali drugimi resnimi boleznimi in si je pomagal ali bi si želel pomagati s substancami, ki jih zakon danes prepoveduje. DeSUS-ovi volivci, ki so verjetno najbolj podvrženi boleznim in težavam, ki jih lahko uporaba marihuane blaži (vključno z nespečnostjo), verjetno tudi ne bi množično nasprotovali.

 

10. Leve stranke bi takemu predlogu težko nasprotovale, čeprav ni izključeno, da ne bi oporekale, da načelno podpirajo legalizacijo, a ne na takšen "neoliberalen" način (kakršenkoli bi že bil). Vendar bi v tem primeru verjetno tudi njihovi volivci, ki legalizacijo pretežno podpirajo, spregledali, da bi šlo za nenačelno a priori nasprotovanje.

 

 

Prišel je čas

 

Legalizacija marihuane je neizbežni svetovni trend. Januarja 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočila, da se konopljo umakne iz seznama nevarnih snovi v Konvenciji o mamilih in jo umesti v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju. Evropski parlament je februarja 2019 sprejel resolucijo v prid uporabe konoplje za medicinske namene. Glede legalizacije medicinske uporabe konoplje Slovenija že zamuja. Čas je, da se odločimo, kam želimo spadati: med države, ki trende sooblikujejo, ali med tiste, ki capljajo za zgodovino. Čas je, da po umiritvi Covid krize, naredimo dva pogumna koraka naprej, za legalizacijo medicinske kot tudi rekreativne uporabe konoplje. 

 

V času Covida strmo narašča poraba antidepresivov, ki imajo vrsto stranskih učinkov. Vsi imamo polna usta o "naravi" in naravnih snoveh, hkrati pa preganjamo ljudi, ker gojijo, prodajajo ali uživajo rastlino, ki jo človeštvo že tisočletja uporablja za zdravilne namene in za bolje počutje. Kot pravi igralec Bill Murray: "I find it quite ironic that the most dangerous thing about weed is getting caught with it." (Zdi se mi ironično, da je glede trave najbolj nevarno to, da te zasačijo z njo. )

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.290
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.157
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.247
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.878
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 545
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608