Komentar

Evropske dileme: Ko bo država dejansko samostojna, povezana z državami, ki si želijo svobode, bo čas za ideološke konfrontacije

Navidezno nepovezana dogodka, ki zbujata pozornost javnosti te dni, sta še kako med sabo povezana in pričata o težavah Evropske unije. Na eni strani dilema znotraj slovenske vlade, ali razrahljati ukrepe obvladovanja epidemije Covid-19 na področju gospodarskih dejavnosti, na drugi pa dilema vodilnih zahodnih agend znotraj EU glede upornih Madžarske in Poljske. Kaj imata torej dogajanji skupnega?

09.12.2020 22:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Covid-19   Evropska unija   EU   Madžarska   Poljska   Nizozemska   vladavina prava   ekonomija   kapitač

Nizozemcev seveda ne skrbi toliko stanje pravic na Madžarskem ali na Poljskem, temveč jih skrbi možnost osamosvojitve, izstopa iz zapisanih gospodarskih tokov

Slovensko gospodarstvo sodi med gospodarstva z nizko akumulacijo ter večnimi likvidnostnimi težavami. Funkcionira brez omembe vrednih rezerv finančne, blagovno-reprodukcijske in vsake druge narave. Navedeno narekuje nenehno proizvodnjo za sproti, enormne faktorje multiplikacije kapitala, vezanost na finančne injekcije državnega ali bančnega izvora. Domačih gospodarskih subjektov z zadostnimi rezervami za nekajmesečno preživetje brez imperativa nenehne produkcije ni več, kot je prstov na obeh rokah; pa še to gre skoraj brez izjeme za družbe s področja velikih (para)državnih sistemov energetike, turizma, komunikacij ipd.

 

Zadostno akumulacijo kapitala posedujejo skoraj brez izjeme tuji veliki sistemi, delujoči pri nas. Bodisi tipa veleblagovnic (Lidl, Hofer, Mercator) bodisi panožnih monopolistov (SIJ) ter nekaj malega neposredne blagovne proizvodnje (Gorenje - Hisense, Sigma, Renault, Novartis), katerim gre prišteti finančne ustanove v pretežni lasti tujih delničarjev. Slednji, povsem normalno, selijo neobdavčene kapitalske dobičke v tuje centrale, vključno s ponudniki mrežnih storitev, mednarodnimi sistemi prevoza, nastanitev ipd. Veliki deli gospodarstva so vezani na naročila tujih sistemov, katerih težave se odražajo na nevrotičen tok naročil. Bornost akumulacije podpirajo veliki izdatki financiranja tujih posojil, delovanja vojaške zveze NATO, mreža veleposlaništev in zastopstev vseh vrst ter selitev globoko-državnega kapitala v davčne oaze.

 

Zaradi vsega tega dihajo domači proizvodni subjekti "na škrge" in so vezani na vsakodnevno produkcijo zaradi zagotavljanja temeljnega preživetja. Temu primerno gre razumeti prizadevanja ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki se zaveda, da bi z uklonitvijo resnejšim zdravstvenim omejitvam prekomerno načeli gospodarski substrat, s konkretnimi posledicami za socialne transferje.

 

 

II.

 

Slovenija deli usodo celega niza držav EU, predvsem iz vrst t.i. novih članic, ki bolehajo s pomanjkanjem akumulacije kapitala, ki bi omogočila večmesečne gospodarske zastoje. K tem gre prišteti Italijo, Grčijo, Portugalsko in še nekaj prvotnih držav EU.

 

Na drugi strani so med seboj povezane, kapitalsko mrežene "stare članice", kot so Nemčija, Avstrija, Francija, Španija, države Beneluksa in Skandinavije. Skozi zgodovino so z nizom imperialnih posegov akumulirali zagonski kapital, katerega so z ustrezno notranjo organizacijo dodatno plemenitili. Prišteti jim gre Veliko Britanijo ter nekaj manj pomembnih povezanih držav tipa Švice. Udeležba v mednarodnih proizvodnih in ostalih multikapitalskih tvorbah jim ponuja sprotno obsežno kapitalsko akumulacijo, vključno s paketi odločanja o svetovnih gospodarskih tokovih. Ne le organizirana domača produkcija, temveč tudi udeležba v dobičkih na trgih manj razvitih jim omogoča preživeti na zalogah preteklega tudi brez nekajmesečne tekoče proizvodnje.

 

Gledano v zgornji luči pridobi prizadevanje Nizozemske kot predstavnice "starih članic" zoper "ekscese samostojnosti" t.i. novih članic skozi pogojevanje denarnih tokov z varovanjem načela pravne države obrise racionalne narave. Nizozemcev seveda ne skrbi toliko stanje pravic na Madžarskem ali na Poljskem, temveč jih skrbi možnost osamosvojitve, izstopa iz zapisanih gospodarskih tokov. Če bi jih skrbeli ljudje, bi recimo vplivali na vazalsko Ukrajino, da preneha napadati prebivalce Donbasa, ki so po sodobnih standardih izrazili željo, izstopiti iz države, vendar je stanje njihovih človekovih pravic v primerjavi z državljani Madžarske enormno podhranjeno. Starih članic ne motijo raketni izstrelki, ki vsakodnevno odnašajo desetine temeljnih človekovih pravic, medtem ko jih moti odnos Madžarske do tekočih težav, reševanje katerih krepi ekonomski potencial.

 

Sistemi znotraj Evropske unije, vključno s sodstvom in mrežo propagandnih dejavnosti, so namreč naravnani na sprejemanje odločitev, koristnih megakapitalu starih članic ter na škodo novih, pa skozi navidezne interese za stanje vladavine prava potekajo diverzije na samostojne ekonomske faktorje, izstopajoče iz okvirjev trenutne kapitalske akumulativnosti. Če bi bilo primeroma Nizozemcem tako zelo dosledno do vladavine prava, bi že zdavnaj dosodili prizadetim družinam odškodnine zaradi sestrelitve letala nad Ukrajino, na škodo Ukrajine, katere armada je – onkraj vsakega razumnega dvoma – sestrelila* predmetno letalo v okviru operacij, ki jih izvajajo nad proruskim prebivalstvom. Pravno državo je treba primarno vzpostaviti na lastnem ozemlju. Vsekakor je skrb za razvoj vladavine prava dobrodošla, graja in pomoč manj izkušenim članicam je v tej smeri potrebna, nikakor pa ne selektivno, v doseganju ekonomskih ciljev.

 

 

III.

 

Način prihodnega delovanja novih članic, če želijo sebi dobro, je dokaj jasen, čeprav zamejen s trenutnim stanjem. Države strnjene zemljepisne lege (Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka, Hrvaška, morda tudi Romunija in Bolgarija) bi se morale povezati v verige produkcijskih dejavnosti, ki bi jim omogočile zadostno samostojno akumulacijo kapitala s pozitivnimi učinki na likvidnost, proračunsko vzdržnost itd. Povezovanje po panožnih sistemih s povezanimi vertikalnimi linijami proizvodnje od surovin do končnih izdelkov bi ustvarilo dovolj velike gospodarske sisteme, sposobne konkurirati združenim starim članicam ter izvenevropskim silam tipa Rusije ali Kitajske. Brez velikih, povezanih sistemov in gospodarskih struktur namreč ni mogoče govoriti o potrebni ekonomski samostojnosti kot podlagi resnične suverenosti. Mahanje z zastavami ter druge protokolarne ceremonije ne pomenijo dosti, kolikor niso podprte z ekonomskimi resursi. Vztrajanje na podrejenosti v ekonomskih odnosih ne ponuja podlage resnični državnosti. 

 

Boj za nacionalno državo ni torej boj za tradicionalne vrednote – za jodlanje, folklorno tradicionalnost, zaničevanje sodobnosti, klerikalizem –, temveč je boj za kakršno koli državo, lahko tudi hipermoderno, levičarsko, sodobno-seksualno, sekularno, atomizirano …  Ne gre torej za spopad med starodavnim in sodobnim, levim in desnim, partizanskim in domobranskim, temveč za boj za preživetje in dostojno življenje skupine ljudi, ki se je znašla znotraj slovenskega državnega okvira.

 

Ker so v državah, nagnjenih k doseganju dejanske ekonomske suverenosti, na oblasti desničarji, tradicionalisti, so zavedni državljani dolžni podpreti desne, nacionalne sile, četudi so jim v marsičem tuje. Avtor pozivam vsakega avtohtonega levičarja k podpori desnici, ki se evidentno bori za blagor vseh nas, prizadevajoč si za zmanjšanje odvisnosti od centrov neoliberalne naddržavne agende, ki seveda ne predstavljajo izraza levičarstva, temveč so orodje do sedaj v zgodovini najbolj vseobsegajoče totalitarnosti iz desničarskega tradicionalnega spektra. Ko bo država dejansko samostojna, povezana z državami, ki si tudi same želijo svobode, bo čas za ideološke konfrontacije. Obračanja pedal dajejo veter v hrbet domačim in tujim ekonomskim plenilcem, ki z idejami levice niso v prav nikakršni povezavi. Vsak napor za njih je napor za lastno revščino.

 

_____________

* Gre za avtorjevo trditev, ki ni podprta z uradnimim poročilom preiskovalne komisije

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
3
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.304
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.252
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.851
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.341
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.537
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.798
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.274
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.635
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.252
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.272