Komentar

Evropske dileme: Ko bo država dejansko samostojna, povezana z državami, ki si želijo svobode, bo čas za ideološke konfrontacije

Navidezno nepovezana dogodka, ki zbujata pozornost javnosti te dni, sta še kako med sabo povezana in pričata o težavah Evropske unije. Na eni strani dilema znotraj slovenske vlade, ali razrahljati ukrepe obvladovanja epidemije Covid-19 na področju gospodarskih dejavnosti, na drugi pa dilema vodilnih zahodnih agend znotraj EU glede upornih Madžarske in Poljske. Kaj imata torej dogajanji skupnega?

09.12.2020 22:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Covid-19   Evropska unija   EU   Madžarska   Poljska   Nizozemska   vladavina prava   ekonomija   kapitač

Nizozemcev seveda ne skrbi toliko stanje pravic na Madžarskem ali na Poljskem, temveč jih skrbi možnost osamosvojitve, izstopa iz zapisanih gospodarskih tokov

Slovensko gospodarstvo sodi med gospodarstva z nizko akumulacijo ter večnimi likvidnostnimi težavami. Funkcionira brez omembe vrednih rezerv finančne, blagovno-reprodukcijske in vsake druge narave. Navedeno narekuje nenehno proizvodnjo za sproti, enormne faktorje multiplikacije kapitala, vezanost na finančne injekcije državnega ali bančnega izvora. Domačih gospodarskih subjektov z zadostnimi rezervami za nekajmesečno preživetje brez imperativa nenehne produkcije ni več, kot je prstov na obeh rokah; pa še to gre skoraj brez izjeme za družbe s področja velikih (para)državnih sistemov energetike, turizma, komunikacij ipd.

 

Zadostno akumulacijo kapitala posedujejo skoraj brez izjeme tuji veliki sistemi, delujoči pri nas. Bodisi tipa veleblagovnic (Lidl, Hofer, Mercator) bodisi panožnih monopolistov (SIJ) ter nekaj malega neposredne blagovne proizvodnje (Gorenje - Hisense, Sigma, Renault, Novartis), katerim gre prišteti finančne ustanove v pretežni lasti tujih delničarjev. Slednji, povsem normalno, selijo neobdavčene kapitalske dobičke v tuje centrale, vključno s ponudniki mrežnih storitev, mednarodnimi sistemi prevoza, nastanitev ipd. Veliki deli gospodarstva so vezani na naročila tujih sistemov, katerih težave se odražajo na nevrotičen tok naročil. Bornost akumulacije podpirajo veliki izdatki financiranja tujih posojil, delovanja vojaške zveze NATO, mreža veleposlaništev in zastopstev vseh vrst ter selitev globoko-državnega kapitala v davčne oaze.

 

Zaradi vsega tega dihajo domači proizvodni subjekti "na škrge" in so vezani na vsakodnevno produkcijo zaradi zagotavljanja temeljnega preživetja. Temu primerno gre razumeti prizadevanja ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki se zaveda, da bi z uklonitvijo resnejšim zdravstvenim omejitvam prekomerno načeli gospodarski substrat, s konkretnimi posledicami za socialne transferje.

 

 

II.

 

Slovenija deli usodo celega niza držav EU, predvsem iz vrst t.i. novih članic, ki bolehajo s pomanjkanjem akumulacije kapitala, ki bi omogočila večmesečne gospodarske zastoje. K tem gre prišteti Italijo, Grčijo, Portugalsko in še nekaj prvotnih držav EU.

 

Na drugi strani so med seboj povezane, kapitalsko mrežene "stare članice", kot so Nemčija, Avstrija, Francija, Španija, države Beneluksa in Skandinavije. Skozi zgodovino so z nizom imperialnih posegov akumulirali zagonski kapital, katerega so z ustrezno notranjo organizacijo dodatno plemenitili. Prišteti jim gre Veliko Britanijo ter nekaj manj pomembnih povezanih držav tipa Švice. Udeležba v mednarodnih proizvodnih in ostalih multikapitalskih tvorbah jim ponuja sprotno obsežno kapitalsko akumulacijo, vključno s paketi odločanja o svetovnih gospodarskih tokovih. Ne le organizirana domača produkcija, temveč tudi udeležba v dobičkih na trgih manj razvitih jim omogoča preživeti na zalogah preteklega tudi brez nekajmesečne tekoče proizvodnje.

 

Gledano v zgornji luči pridobi prizadevanje Nizozemske kot predstavnice "starih članic" zoper "ekscese samostojnosti" t.i. novih članic skozi pogojevanje denarnih tokov z varovanjem načela pravne države obrise racionalne narave. Nizozemcev seveda ne skrbi toliko stanje pravic na Madžarskem ali na Poljskem, temveč jih skrbi možnost osamosvojitve, izstopa iz zapisanih gospodarskih tokov. Če bi jih skrbeli ljudje, bi recimo vplivali na vazalsko Ukrajino, da preneha napadati prebivalce Donbasa, ki so po sodobnih standardih izrazili željo, izstopiti iz države, vendar je stanje njihovih človekovih pravic v primerjavi z državljani Madžarske enormno podhranjeno. Starih članic ne motijo raketni izstrelki, ki vsakodnevno odnašajo desetine temeljnih človekovih pravic, medtem ko jih moti odnos Madžarske do tekočih težav, reševanje katerih krepi ekonomski potencial.

 

Sistemi znotraj Evropske unije, vključno s sodstvom in mrežo propagandnih dejavnosti, so namreč naravnani na sprejemanje odločitev, koristnih megakapitalu starih članic ter na škodo novih, pa skozi navidezne interese za stanje vladavine prava potekajo diverzije na samostojne ekonomske faktorje, izstopajoče iz okvirjev trenutne kapitalske akumulativnosti. Če bi bilo primeroma Nizozemcem tako zelo dosledno do vladavine prava, bi že zdavnaj dosodili prizadetim družinam odškodnine zaradi sestrelitve letala nad Ukrajino, na škodo Ukrajine, katere armada je – onkraj vsakega razumnega dvoma – sestrelila* predmetno letalo v okviru operacij, ki jih izvajajo nad proruskim prebivalstvom. Pravno državo je treba primarno vzpostaviti na lastnem ozemlju. Vsekakor je skrb za razvoj vladavine prava dobrodošla, graja in pomoč manj izkušenim članicam je v tej smeri potrebna, nikakor pa ne selektivno, v doseganju ekonomskih ciljev.

 

 

III.

 

Način prihodnega delovanja novih članic, če želijo sebi dobro, je dokaj jasen, čeprav zamejen s trenutnim stanjem. Države strnjene zemljepisne lege (Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka, Hrvaška, morda tudi Romunija in Bolgarija) bi se morale povezati v verige produkcijskih dejavnosti, ki bi jim omogočile zadostno samostojno akumulacijo kapitala s pozitivnimi učinki na likvidnost, proračunsko vzdržnost itd. Povezovanje po panožnih sistemih s povezanimi vertikalnimi linijami proizvodnje od surovin do končnih izdelkov bi ustvarilo dovolj velike gospodarske sisteme, sposobne konkurirati združenim starim članicam ter izvenevropskim silam tipa Rusije ali Kitajske. Brez velikih, povezanih sistemov in gospodarskih struktur namreč ni mogoče govoriti o potrebni ekonomski samostojnosti kot podlagi resnične suverenosti. Mahanje z zastavami ter druge protokolarne ceremonije ne pomenijo dosti, kolikor niso podprte z ekonomskimi resursi. Vztrajanje na podrejenosti v ekonomskih odnosih ne ponuja podlage resnični državnosti. 

 

Boj za nacionalno državo ni torej boj za tradicionalne vrednote – za jodlanje, folklorno tradicionalnost, zaničevanje sodobnosti, klerikalizem –, temveč je boj za kakršno koli državo, lahko tudi hipermoderno, levičarsko, sodobno-seksualno, sekularno, atomizirano …  Ne gre torej za spopad med starodavnim in sodobnim, levim in desnim, partizanskim in domobranskim, temveč za boj za preživetje in dostojno življenje skupine ljudi, ki se je znašla znotraj slovenskega državnega okvira.

 

Ker so v državah, nagnjenih k doseganju dejanske ekonomske suverenosti, na oblasti desničarji, tradicionalisti, so zavedni državljani dolžni podpreti desne, nacionalne sile, četudi so jim v marsičem tuje. Avtor pozivam vsakega avtohtonega levičarja k podpori desnici, ki se evidentno bori za blagor vseh nas, prizadevajoč si za zmanjšanje odvisnosti od centrov neoliberalne naddržavne agende, ki seveda ne predstavljajo izraza levičarstva, temveč so orodje do sedaj v zgodovini najbolj vseobsegajoče totalitarnosti iz desničarskega tradicionalnega spektra. Ko bo država dejansko samostojna, povezana z državami, ki si tudi same želijo svobode, bo čas za ideološke konfrontacije. Obračanja pedal dajejo veter v hrbet domačim in tujim ekonomskim plenilcem, ki z idejami levice niso v prav nikakršni povezavi. Vsak napor za njih je napor za lastno revščino.

 

_____________

* Gre za avtorjevo trditev, ki ni podprta z uradnimim poročilom preiskovalne komisije

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.941
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.723
04/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 2.148
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.745
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.514
07/
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
Bine Kordež
Ogledov: 544
08/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 646
09/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.560
10/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.140