Komentar

Evropske dileme: Ko bo država dejansko samostojna, povezana z državami, ki si želijo svobode, bo čas za ideološke konfrontacije

Navidezno nepovezana dogodka, ki zbujata pozornost javnosti te dni, sta še kako med sabo povezana in pričata o težavah Evropske unije. Na eni strani dilema znotraj slovenske vlade, ali razrahljati ukrepe obvladovanja epidemije Covid-19 na področju gospodarskih dejavnosti, na drugi pa dilema vodilnih zahodnih agend znotraj EU glede upornih Madžarske in Poljske. Kaj imata torej dogajanji skupnega?

09.12.2020 22:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Covid-19   Evropska unija   EU   Madžarska   Poljska   Nizozemska   vladavina prava   ekonomija   kapitač

Nizozemcev seveda ne skrbi toliko stanje pravic na Madžarskem ali na Poljskem, temveč jih skrbi možnost osamosvojitve, izstopa iz zapisanih gospodarskih tokov

Slovensko gospodarstvo sodi med gospodarstva z nizko akumulacijo ter večnimi likvidnostnimi težavami. Funkcionira brez omembe vrednih rezerv finančne, blagovno-reprodukcijske in vsake druge narave. Navedeno narekuje nenehno proizvodnjo za sproti, enormne faktorje multiplikacije kapitala, vezanost na finančne injekcije državnega ali bančnega izvora. Domačih gospodarskih subjektov z zadostnimi rezervami za nekajmesečno preživetje brez imperativa nenehne produkcije ni več, kot je prstov na obeh rokah; pa še to gre skoraj brez izjeme za družbe s področja velikih (para)državnih sistemov energetike, turizma, komunikacij ipd.

 

Zadostno akumulacijo kapitala posedujejo skoraj brez izjeme tuji veliki sistemi, delujoči pri nas. Bodisi tipa veleblagovnic (Lidl, Hofer, Mercator) bodisi panožnih monopolistov (SIJ) ter nekaj malega neposredne blagovne proizvodnje (Gorenje - Hisense, Sigma, Renault, Novartis), katerim gre prišteti finančne ustanove v pretežni lasti tujih delničarjev. Slednji, povsem normalno, selijo neobdavčene kapitalske dobičke v tuje centrale, vključno s ponudniki mrežnih storitev, mednarodnimi sistemi prevoza, nastanitev ipd. Veliki deli gospodarstva so vezani na naročila tujih sistemov, katerih težave se odražajo na nevrotičen tok naročil. Bornost akumulacije podpirajo veliki izdatki financiranja tujih posojil, delovanja vojaške zveze NATO, mreža veleposlaništev in zastopstev vseh vrst ter selitev globoko-državnega kapitala v davčne oaze.

 

Zaradi vsega tega dihajo domači proizvodni subjekti "na škrge" in so vezani na vsakodnevno produkcijo zaradi zagotavljanja temeljnega preživetja. Temu primerno gre razumeti prizadevanja ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki se zaveda, da bi z uklonitvijo resnejšim zdravstvenim omejitvam prekomerno načeli gospodarski substrat, s konkretnimi posledicami za socialne transferje.

 

 

II.

 

Slovenija deli usodo celega niza držav EU, predvsem iz vrst t.i. novih članic, ki bolehajo s pomanjkanjem akumulacije kapitala, ki bi omogočila večmesečne gospodarske zastoje. K tem gre prišteti Italijo, Grčijo, Portugalsko in še nekaj prvotnih držav EU.

 

Na drugi strani so med seboj povezane, kapitalsko mrežene "stare članice", kot so Nemčija, Avstrija, Francija, Španija, države Beneluksa in Skandinavije. Skozi zgodovino so z nizom imperialnih posegov akumulirali zagonski kapital, katerega so z ustrezno notranjo organizacijo dodatno plemenitili. Prišteti jim gre Veliko Britanijo ter nekaj manj pomembnih povezanih držav tipa Švice. Udeležba v mednarodnih proizvodnih in ostalih multikapitalskih tvorbah jim ponuja sprotno obsežno kapitalsko akumulacijo, vključno s paketi odločanja o svetovnih gospodarskih tokovih. Ne le organizirana domača produkcija, temveč tudi udeležba v dobičkih na trgih manj razvitih jim omogoča preživeti na zalogah preteklega tudi brez nekajmesečne tekoče proizvodnje.

 

Gledano v zgornji luči pridobi prizadevanje Nizozemske kot predstavnice "starih članic" zoper "ekscese samostojnosti" t.i. novih članic skozi pogojevanje denarnih tokov z varovanjem načela pravne države obrise racionalne narave. Nizozemcev seveda ne skrbi toliko stanje pravic na Madžarskem ali na Poljskem, temveč jih skrbi možnost osamosvojitve, izstopa iz zapisanih gospodarskih tokov. Če bi jih skrbeli ljudje, bi recimo vplivali na vazalsko Ukrajino, da preneha napadati prebivalce Donbasa, ki so po sodobnih standardih izrazili željo, izstopiti iz države, vendar je stanje njihovih človekovih pravic v primerjavi z državljani Madžarske enormno podhranjeno. Starih članic ne motijo raketni izstrelki, ki vsakodnevno odnašajo desetine temeljnih človekovih pravic, medtem ko jih moti odnos Madžarske do tekočih težav, reševanje katerih krepi ekonomski potencial.

 

Sistemi znotraj Evropske unije, vključno s sodstvom in mrežo propagandnih dejavnosti, so namreč naravnani na sprejemanje odločitev, koristnih megakapitalu starih članic ter na škodo novih, pa skozi navidezne interese za stanje vladavine prava potekajo diverzije na samostojne ekonomske faktorje, izstopajoče iz okvirjev trenutne kapitalske akumulativnosti. Če bi bilo primeroma Nizozemcem tako zelo dosledno do vladavine prava, bi že zdavnaj dosodili prizadetim družinam odškodnine zaradi sestrelitve letala nad Ukrajino, na škodo Ukrajine, katere armada je – onkraj vsakega razumnega dvoma – sestrelila* predmetno letalo v okviru operacij, ki jih izvajajo nad proruskim prebivalstvom. Pravno državo je treba primarno vzpostaviti na lastnem ozemlju. Vsekakor je skrb za razvoj vladavine prava dobrodošla, graja in pomoč manj izkušenim članicam je v tej smeri potrebna, nikakor pa ne selektivno, v doseganju ekonomskih ciljev.

 

 

III.

 

Način prihodnega delovanja novih članic, če želijo sebi dobro, je dokaj jasen, čeprav zamejen s trenutnim stanjem. Države strnjene zemljepisne lege (Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka, Hrvaška, morda tudi Romunija in Bolgarija) bi se morale povezati v verige produkcijskih dejavnosti, ki bi jim omogočile zadostno samostojno akumulacijo kapitala s pozitivnimi učinki na likvidnost, proračunsko vzdržnost itd. Povezovanje po panožnih sistemih s povezanimi vertikalnimi linijami proizvodnje od surovin do končnih izdelkov bi ustvarilo dovolj velike gospodarske sisteme, sposobne konkurirati združenim starim članicam ter izvenevropskim silam tipa Rusije ali Kitajske. Brez velikih, povezanih sistemov in gospodarskih struktur namreč ni mogoče govoriti o potrebni ekonomski samostojnosti kot podlagi resnične suverenosti. Mahanje z zastavami ter druge protokolarne ceremonije ne pomenijo dosti, kolikor niso podprte z ekonomskimi resursi. Vztrajanje na podrejenosti v ekonomskih odnosih ne ponuja podlage resnični državnosti. 

 

Boj za nacionalno državo ni torej boj za tradicionalne vrednote – za jodlanje, folklorno tradicionalnost, zaničevanje sodobnosti, klerikalizem –, temveč je boj za kakršno koli državo, lahko tudi hipermoderno, levičarsko, sodobno-seksualno, sekularno, atomizirano …  Ne gre torej za spopad med starodavnim in sodobnim, levim in desnim, partizanskim in domobranskim, temveč za boj za preživetje in dostojno življenje skupine ljudi, ki se je znašla znotraj slovenskega državnega okvira.

 

Ker so v državah, nagnjenih k doseganju dejanske ekonomske suverenosti, na oblasti desničarji, tradicionalisti, so zavedni državljani dolžni podpreti desne, nacionalne sile, četudi so jim v marsičem tuje. Avtor pozivam vsakega avtohtonega levičarja k podpori desnici, ki se evidentno bori za blagor vseh nas, prizadevajoč si za zmanjšanje odvisnosti od centrov neoliberalne naddržavne agende, ki seveda ne predstavljajo izraza levičarstva, temveč so orodje do sedaj v zgodovini najbolj vseobsegajoče totalitarnosti iz desničarskega tradicionalnega spektra. Ko bo država dejansko samostojna, povezana z državami, ki si tudi same želijo svobode, bo čas za ideološke konfrontacije. Obračanja pedal dajejo veter v hrbet domačim in tujim ekonomskim plenilcem, ki z idejami levice niso v prav nikakršni povezavi. Vsak napor za njih je napor za lastno revščino.

 

_____________

* Gre za avtorjevo trditev, ki ni podprta z uradnimim poročilom preiskovalne komisije

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
8
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.829
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.616
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.408
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.283
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.121
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 848
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 837
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 524
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985