Komentar

Primer Anton Peršak ali ideološko subvencioniranje slovenskih pisateljev in umetnikov

Nepoznavanje gospoda Peršaka mi onemogoča, da bi o njem izrazil kakršnokoli osebno sodbo, marsikaj pa nam vsekakor lahko o njem pove zgodovina njegovega javnega funkcionarskega delovanja, v katerem izstopa predvsem ena konstantna poteza: samovoljno prilaščanje vzvodov ustanov, ki naj bi pripadale celotni slovenski družbi že zato, ker jih sama vzdržuje in s tem tudi omogoča. Gospod Peršak je in je vseskozi tudi bil – nastavljenec.

11.12.2020 19:30
Piše: Andrej Lokar
Ključne besede:   PEN   Anton Peršak   DSP   Društvo slovenskih pisateljev   izjava   Alojz Rebula   intelektualci   politika

Fotomontaža: portal+

Kdor ne pristaja na družbeni model, ki ga dobesedno vsiljujejo pisateljske organizacije, je ne glede na kvaliteto ustvarjanja preprosto izključen iz normalnega krogotoka percepcije literarnega snovanja: založb, publikacij, nagrad, državnih ustanov in medijev.

Z besedami v naslovu – Poklek pred Beštijo – je imel tržaški pisatelj Alojz Rebula navado označevati tako ali drugačno udinjanje intelektualcev, umetnikov, predvsem pa pisateljev raznim oblikam družbene prisile, ki so zaznamovale zadnjih 200 let evropske zgodovine. Sam je ob neizbežnih osebnostnih lastnostih ta pojav pripisoval po eni strani nizkotnemu oportunizmu - če me spomin ne vara, gre v tem primeru za dnevniški zapis o Josipu Vidmarju, ki ga lahko imamo za prototip te vsekakor nečastne drže na naših tleh – človekove narave, še bolj pa neki inherentni lastnosti, značilni za nestabilno marginalni položaj modernega umetnika ali intelektualca v "odčaranem svetu", njegovi neubranljivi potrebi, da bi se z obrobja, kamor ga je zrinil instrumentalizirani (predvsem scientistično utilitaristični) razum, približal srčiki porajanja sočasne stvarnosti (temu bi lahko nemara dodali, da morda tiči avtomarginalizacija v samem ustroju slovenske kulture kot v času razsvetljenstva samoovedene ustvarjalne elite in zatorej predstavlja temeljni razkol in nezaceljivo rano v naši notranji biti).

 

Vse kaže, da je po Rebulovem mnenju šlo za (v najširšem pomenu razumljeno), razvidno ali nerazvidno, v socialistični stvarnosti okrnjeno, pa vendarle nedvoumno prepoznavno – politično delovanje. Tako besede iz naslova kakor rebulovsko prepričanje mi je priklical v spomin javni poziv slovenskega centra PEN, ki se je pred nedavnim pojavil na spletni strani te organizacije in katerega podpisnik je njen predsednik, gospod Tone Peršak.

 

Nepoznavanje gospoda Peršaka mi onemogoča, da bi o njem izrazil kakršnokoli osebno sodbo, marsikaj pa nam vsekakor lahko o njem pove zgodovina njegovega javnega funkcionarskega delovanja, v katerem izstopa predvsem ena konstantna poteza: samovoljno prilaščanje vzvodov ustanov, ki naj bi pripadale celotni slovenski družbi že zato, ker jih sama vzdržuje in s tem tudi omogoča. Gospod Peršak je in je vseskozi tudi bil nastavljenec. Predvsem nastavljenec tistih sil v slovenski disfunkcionalni družbi, politično travmatiziranem narodu in nedopolnjeni državnostni osuverenitvi, ki si prizadevajo, da bi z zavrtenjem kazalcev na uri zgodovine nazaj (a ne preveč nazaj) v kolektivnem imaginariju na emocionalni ravni ponovno vzbudili čustvene avtomatizme, ki so posledica in obenem izvor naše celostne samopodobe ter oživljajo energetska polja našega večnega državljanskovojnega arhetipa: dihotomične maniheizacije realnosti.

 

Prepričan sem, da omenjene sile s pomočjo uravnavanja teh čustvenih odzivov ohranjajo središčno mesto v temeljni emocionalni strukturi naše psihe. Pri odigravanju te aktivne parapolitične vloge in posledično pri izbiri posameznikov, ki ju vodijo, kažeta slovenski pisateljski organizacij (Društvo slovenskih pisateljev in PEN, op. uredn.) dve temeljni drži: sociološki apriorizem in izkrivljanje temeljev realnosti. Ker filozofska zapletenost obeh paradigem znatno presega obseg tega zapisa, se bom tule omejil na delovanje slovenskih pisateljskih organizacij kot na rezultat te značilno zahodne novodobne drže do sveta.

 

Navzlic vsej njuni deklarativnosti, ki sega od zaščite zatomiziranega posameznika v (post)modernem svetu do zadirčno dogmatičnega zagovarjanja ideologije človekovih pravic, je temeljna družbena vloga tako Društva slovenskih pisateljev (DSP) kakor slovenskega centra PEN kontrola nad slovensko besedno umetnostjo v instrumentalne namene, ki se kaže v soustvarjanju besednih ustvarjalcev prav tako nadzorovane nepretrgane medijske produkcije družbene laži. Kar seveda pomeni (pogovarjamo se o pisateljskih organizacijah) popolno zatajitev, moralni bankrot in alienacijo poslanstva umetnosti v svetu; literatura in umetnost se (vsaj pri nas) ne ukvarjata več z raziskovanjem misterija bivanja in človeka v njem, niti z velikopoteznostjo svojih domišljijskih svetov, pač pa z razblinjanjem korenin bivanja v instrumentalne namene. V svoji organizirani obliki (ki je tista, ki nas tule edinole zanima) poskuša "uradna" literatura predvsem doseči pogoje za uveljavitev tistega, čemur se v sodobnem politološkem žargonu reče politična korektnost.

 

Na oprijemljivi ravni gole eksistence posameznikov se to kaže v ustvarjanju materialnih pogojev za najosnovnejše preživetje. Kdor ne pristaja na družbeni model, ki ga dobesedno vsiljujejo stanovske organizacije, je ne glede na kvaliteto njegovega ustvarjanja preprosto izključen iz normalnega krogotoka percepcije literarnega snovanja: založb, publikacij, nagrad, tudi ožjih državnih ustanov (najbolj razvpit primer tega je Javna agencija za knjigo), medijev, ki jih materialno ali moralno s pomočjo parapolitično financiranih potentatov nadzoruje in od katerih je povratno nadzorovan družbeno organizirani kompaktni blok slovenske uradne literature.

 

Pri tem je seveda odločilna vloga omenjenih apriorizma in izkrivljanja realnosti, ki se tako jasno kaže tudi v besedah javnega poziva gospoda Peršaka. V njih gre za popolnoma demagoško prerazporeditev družbenih vlog, za zlorabo družbene podobe in torej (vsaj za pisatelja) neodpustljivi greh zavestnega zamegljevanja resnice, ki v slovenskem primeru sestoji predvsem iz lažnega prikazovanja resnične teže in delovanja družbenih silnic. Konkretno: v pripisovanju neke domnevne prisile s strani sedanje slovenske vlade nad slovensko kulturo, ki bi bila mogoča le spričo moči, ki je slovenska vlada nad kulturo sploh nima. In zamolčevanje ali vsaj moralistični preplesk državno-mednarodnih dejavnikov, ki slovensko in neslovensko kulturo resnično nadzorujejo in jo uporabljajo v propagandne namene.

 

S tem v zvezi bi po vsej priliki kazalo izpostaviti dva vidika: prvega na (najširše razumljeni) nacionalno-lokalni, drugega na mednarodnoglobalni ravni. V prvem primeru gre za demagoško namerno prezrtje, da sedanja slovenska vlada ni in tudi nikdar ne bi mogla ustvariti razmer, v katerih dandanes bolj ali manj lagodno životari kvaziaktivistična slovenska kultura. Ta vidik je v svojih družbenih analizah (Renata Salecl, Tine Hribar, Rudi Rizman, Boris A. Novak) ne le izrazito pristranski, ampak načrtno poskuša vsiljevati lažno predstavo, da je v Sloveniji sprememba politične garniture prekinila neko povsem normalno stanje, ki je vladalo pred njo. Pri čemer je resnica ravno nasprotna: anomaličnost hegemonije kulturniškega progresizma je ustvarilo nenormalne (beri: neuravnovešene) pogoje, na katere se po mojem mnenju kulturna politika današnje vlade ne odziva preveč, ampak premalo odločno; predvsem pa se nanje ne more odzivati normalno, saj nenormalnost razmer sama onemogoča normalno intervencijo vanje.

 

Kulturna politika sedanje vlade je posledica oklevajočega (in, roko na srce, dokaj neopredmetenega) nezadovoljstva spričo situacije, ki bi zahtevala predvsem radikalno reformo, kar pa bi seveda presegalo domet enega samega vladnega mandata. Vse to se seveda povezuje s temeljnimi smernicami sodobne globalizirane kulture, ki vodijo v vse odločnejši izbris zahodne duhovne identitete in njenih temeljnih postavk, kaže pa se v dveh držah: v prevladujočem multikulturalizmu ter v razumevanju družbenega sestava kot emancipacijskega projekta, ki vodi v vse večjo vlogo sekulariziranega svobodomiselstva kot optimizacije ustaljene družbene dinamike, kar ima kot neogibno posledico ekstremizacijo eksistencialnega redukcionizma ter atomizacijo družbene stvarnosti, ki jo sodobna sociološka misel poskuša preseči s sistematičnim snovanjem kolektivističnih utopij.

 

Pri vsem tem seveda vloga gospoda Peršaka nikakor ni presenetljiva. O njegovi totalitarnosti, nedialoškosti in samovolji zgovorno priča njegova osebna zgodovina. Kar opazovalca preseneča, je nekaj drugega: naravnost nizkotni in moralno izprijeni molk in klavrna upognjenost slovenskih pisateljev in umetnikov, za katere lahko brez nadaljnjega trdimo, da je pri njih prisila absolutističnih teženj, ki bi rade (ponovno) obvladale slovensko družbo, dosegla svoje na najbolj cenen in vulgaren način – prek mehanizma ideološkega subvencioniranja, ki je kot prava peklenska duša kulturno-umetniškega sistema ustvarila tip človeka, za najbolj pogrošno boniteto pripravljenega prodati svojo dušo.

 

Vsekakor niti ne tako zanemarljiv izkupiček pri narodu, ki je do nedavnega razumel svoje besedne ustvarjalce kot utripalko lastnega obstoja.

 

Andrej Lokar je prispevek pod naslovom Poklek pred Beštijo objavil kot uvodnik na portalu KUD KDO. Za objavo na portalu+ je le malenkostno editiran.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
1
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.770
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.252
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.394
04/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.077
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.243
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 885
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.994
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 923
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 536
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.140