Komentar

Primer Anton Peršak ali ideološko subvencioniranje slovenskih pisateljev in umetnikov

Nepoznavanje gospoda Peršaka mi onemogoča, da bi o njem izrazil kakršnokoli osebno sodbo, marsikaj pa nam vsekakor lahko o njem pove zgodovina njegovega javnega funkcionarskega delovanja, v katerem izstopa predvsem ena konstantna poteza: samovoljno prilaščanje vzvodov ustanov, ki naj bi pripadale celotni slovenski družbi že zato, ker jih sama vzdržuje in s tem tudi omogoča. Gospod Peršak je in je vseskozi tudi bil – nastavljenec.

11.12.2020 19:30
Piše: Andrej Lokar
Ključne besede:   PEN   Anton Peršak   DSP   Društvo slovenskih pisateljev   izjava   Alojz Rebula   intelektualci   politika

Fotomontaža: portal+

Kdor ne pristaja na družbeni model, ki ga dobesedno vsiljujejo pisateljske organizacije, je ne glede na kvaliteto ustvarjanja preprosto izključen iz normalnega krogotoka percepcije literarnega snovanja: založb, publikacij, nagrad, državnih ustanov in medijev.

Z besedami v naslovu – Poklek pred Beštijo – je imel tržaški pisatelj Alojz Rebula navado označevati tako ali drugačno udinjanje intelektualcev, umetnikov, predvsem pa pisateljev raznim oblikam družbene prisile, ki so zaznamovale zadnjih 200 let evropske zgodovine. Sam je ob neizbežnih osebnostnih lastnostih ta pojav pripisoval po eni strani nizkotnemu oportunizmu - če me spomin ne vara, gre v tem primeru za dnevniški zapis o Josipu Vidmarju, ki ga lahko imamo za prototip te vsekakor nečastne drže na naših tleh – človekove narave, še bolj pa neki inherentni lastnosti, značilni za nestabilno marginalni položaj modernega umetnika ali intelektualca v "odčaranem svetu", njegovi neubranljivi potrebi, da bi se z obrobja, kamor ga je zrinil instrumentalizirani (predvsem scientistično utilitaristični) razum, približal srčiki porajanja sočasne stvarnosti (temu bi lahko nemara dodali, da morda tiči avtomarginalizacija v samem ustroju slovenske kulture kot v času razsvetljenstva samoovedene ustvarjalne elite in zatorej predstavlja temeljni razkol in nezaceljivo rano v naši notranji biti).

 

Vse kaže, da je po Rebulovem mnenju šlo za (v najširšem pomenu razumljeno), razvidno ali nerazvidno, v socialistični stvarnosti okrnjeno, pa vendarle nedvoumno prepoznavno – politično delovanje. Tako besede iz naslova kakor rebulovsko prepričanje mi je priklical v spomin javni poziv slovenskega centra PEN, ki se je pred nedavnim pojavil na spletni strani te organizacije in katerega podpisnik je njen predsednik, gospod Tone Peršak.

 

Nepoznavanje gospoda Peršaka mi onemogoča, da bi o njem izrazil kakršnokoli osebno sodbo, marsikaj pa nam vsekakor lahko o njem pove zgodovina njegovega javnega funkcionarskega delovanja, v katerem izstopa predvsem ena konstantna poteza: samovoljno prilaščanje vzvodov ustanov, ki naj bi pripadale celotni slovenski družbi že zato, ker jih sama vzdržuje in s tem tudi omogoča. Gospod Peršak je in je vseskozi tudi bil nastavljenec. Predvsem nastavljenec tistih sil v slovenski disfunkcionalni družbi, politično travmatiziranem narodu in nedopolnjeni državnostni osuverenitvi, ki si prizadevajo, da bi z zavrtenjem kazalcev na uri zgodovine nazaj (a ne preveč nazaj) v kolektivnem imaginariju na emocionalni ravni ponovno vzbudili čustvene avtomatizme, ki so posledica in obenem izvor naše celostne samopodobe ter oživljajo energetska polja našega večnega državljanskovojnega arhetipa: dihotomične maniheizacije realnosti.

 

Prepričan sem, da omenjene sile s pomočjo uravnavanja teh čustvenih odzivov ohranjajo središčno mesto v temeljni emocionalni strukturi naše psihe. Pri odigravanju te aktivne parapolitične vloge in posledično pri izbiri posameznikov, ki ju vodijo, kažeta slovenski pisateljski organizacij (Društvo slovenskih pisateljev in PEN, op. uredn.) dve temeljni drži: sociološki apriorizem in izkrivljanje temeljev realnosti. Ker filozofska zapletenost obeh paradigem znatno presega obseg tega zapisa, se bom tule omejil na delovanje slovenskih pisateljskih organizacij kot na rezultat te značilno zahodne novodobne drže do sveta.

 

Navzlic vsej njuni deklarativnosti, ki sega od zaščite zatomiziranega posameznika v (post)modernem svetu do zadirčno dogmatičnega zagovarjanja ideologije človekovih pravic, je temeljna družbena vloga tako Društva slovenskih pisateljev (DSP) kakor slovenskega centra PEN kontrola nad slovensko besedno umetnostjo v instrumentalne namene, ki se kaže v soustvarjanju besednih ustvarjalcev prav tako nadzorovane nepretrgane medijske produkcije družbene laži. Kar seveda pomeni (pogovarjamo se o pisateljskih organizacijah) popolno zatajitev, moralni bankrot in alienacijo poslanstva umetnosti v svetu; literatura in umetnost se (vsaj pri nas) ne ukvarjata več z raziskovanjem misterija bivanja in človeka v njem, niti z velikopoteznostjo svojih domišljijskih svetov, pač pa z razblinjanjem korenin bivanja v instrumentalne namene. V svoji organizirani obliki (ki je tista, ki nas tule edinole zanima) poskuša "uradna" literatura predvsem doseči pogoje za uveljavitev tistega, čemur se v sodobnem politološkem žargonu reče politična korektnost.

 

Na oprijemljivi ravni gole eksistence posameznikov se to kaže v ustvarjanju materialnih pogojev za najosnovnejše preživetje. Kdor ne pristaja na družbeni model, ki ga dobesedno vsiljujejo stanovske organizacije, je ne glede na kvaliteto njegovega ustvarjanja preprosto izključen iz normalnega krogotoka percepcije literarnega snovanja: založb, publikacij, nagrad, tudi ožjih državnih ustanov (najbolj razvpit primer tega je Javna agencija za knjigo), medijev, ki jih materialno ali moralno s pomočjo parapolitično financiranih potentatov nadzoruje in od katerih je povratno nadzorovan družbeno organizirani kompaktni blok slovenske uradne literature.

 

Pri tem je seveda odločilna vloga omenjenih apriorizma in izkrivljanja realnosti, ki se tako jasno kaže tudi v besedah javnega poziva gospoda Peršaka. V njih gre za popolnoma demagoško prerazporeditev družbenih vlog, za zlorabo družbene podobe in torej (vsaj za pisatelja) neodpustljivi greh zavestnega zamegljevanja resnice, ki v slovenskem primeru sestoji predvsem iz lažnega prikazovanja resnične teže in delovanja družbenih silnic. Konkretno: v pripisovanju neke domnevne prisile s strani sedanje slovenske vlade nad slovensko kulturo, ki bi bila mogoča le spričo moči, ki je slovenska vlada nad kulturo sploh nima. In zamolčevanje ali vsaj moralistični preplesk državno-mednarodnih dejavnikov, ki slovensko in neslovensko kulturo resnično nadzorujejo in jo uporabljajo v propagandne namene.

 

S tem v zvezi bi po vsej priliki kazalo izpostaviti dva vidika: prvega na (najširše razumljeni) nacionalno-lokalni, drugega na mednarodnoglobalni ravni. V prvem primeru gre za demagoško namerno prezrtje, da sedanja slovenska vlada ni in tudi nikdar ne bi mogla ustvariti razmer, v katerih dandanes bolj ali manj lagodno životari kvaziaktivistična slovenska kultura. Ta vidik je v svojih družbenih analizah (Renata Salecl, Tine Hribar, Rudi Rizman, Boris A. Novak) ne le izrazito pristranski, ampak načrtno poskuša vsiljevati lažno predstavo, da je v Sloveniji sprememba politične garniture prekinila neko povsem normalno stanje, ki je vladalo pred njo. Pri čemer je resnica ravno nasprotna: anomaličnost hegemonije kulturniškega progresizma je ustvarilo nenormalne (beri: neuravnovešene) pogoje, na katere se po mojem mnenju kulturna politika današnje vlade ne odziva preveč, ampak premalo odločno; predvsem pa se nanje ne more odzivati normalno, saj nenormalnost razmer sama onemogoča normalno intervencijo vanje.

 

Kulturna politika sedanje vlade je posledica oklevajočega (in, roko na srce, dokaj neopredmetenega) nezadovoljstva spričo situacije, ki bi zahtevala predvsem radikalno reformo, kar pa bi seveda presegalo domet enega samega vladnega mandata. Vse to se seveda povezuje s temeljnimi smernicami sodobne globalizirane kulture, ki vodijo v vse odločnejši izbris zahodne duhovne identitete in njenih temeljnih postavk, kaže pa se v dveh držah: v prevladujočem multikulturalizmu ter v razumevanju družbenega sestava kot emancipacijskega projekta, ki vodi v vse večjo vlogo sekulariziranega svobodomiselstva kot optimizacije ustaljene družbene dinamike, kar ima kot neogibno posledico ekstremizacijo eksistencialnega redukcionizma ter atomizacijo družbene stvarnosti, ki jo sodobna sociološka misel poskuša preseči s sistematičnim snovanjem kolektivističnih utopij.

 

Pri vsem tem seveda vloga gospoda Peršaka nikakor ni presenetljiva. O njegovi totalitarnosti, nedialoškosti in samovolji zgovorno priča njegova osebna zgodovina. Kar opazovalca preseneča, je nekaj drugega: naravnost nizkotni in moralno izprijeni molk in klavrna upognjenost slovenskih pisateljev in umetnikov, za katere lahko brez nadaljnjega trdimo, da je pri njih prisila absolutističnih teženj, ki bi rade (ponovno) obvladale slovensko družbo, dosegla svoje na najbolj cenen in vulgaren način – prek mehanizma ideološkega subvencioniranja, ki je kot prava peklenska duša kulturno-umetniškega sistema ustvarila tip človeka, za najbolj pogrošno boniteto pripravljenega prodati svojo dušo.

 

Vsekakor niti ne tako zanemarljiv izkupiček pri narodu, ki je do nedavnega razumel svoje besedne ustvarjalce kot utripalko lastnega obstoja.

 

Andrej Lokar je prispevek pod naslovom Poklek pred Beštijo objavil kot uvodnik na portalu KUD KDO. Za objavo na portalu+ je le malenkostno editiran.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Nova levica? Če hočejo premagati Janšo, se morajo socialni demokrati in stranka Levica združiti
5
04.08.2021 21:00
Prihodnje volitve bodo pokazale dejansko razmerje sil tudi na levici, kjer razen strahu pred Janšo svojim volivcem ne ponujajo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.302
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.522
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.358
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.072
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.183
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 891
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 755