Komentar

Muzički biennale Zagreb: Glasba kot upor proti kulturnemu izolacionizmu in provincializmu

Glasbeni bienale Zagreb je bil prva mednarodna manifestacija po drugi svetovni vojni, ki se je s svojim konceptom upirala kulturnemu izolacionizmu in s tem posledično provincializmu. Gradila se je prek fenomena kulturne izmenjave in kulturne diplomacije. Takratna Republika, ki je imela na oblasti ideološko avantgardo, se ni bala avantgardnih glasbenih zvokov, ki so prihajali v Zagreb z odrov vseh kontinentov. Nasprotno, podpirala jih je. V sosednji Republiki jih še danes podpirajo. Ne ukinjajo jih.

12.12.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zagreb   bienale   Muzički biennale Zagreb   glasba   Ivo Josipović   Gordana Vnuk   Nikša Gligo   Karl-Heinz Stockhausen   Đurđa Otržan

Fotomontaža: portal+

Glasbeni bienale Zagreb je bil prva mednarodna manifestacija po drugi svetovni vojni, ki se je s svojim konceptom upirala kulturnemu izolacionizmu in s tem posledično provincializmu.

Glasba (zvok) je tisto, kar urejeno odzvanja v materiji, kar operira z zakonitostmi energije pri tem pa nam proizvaja kategorično različna občutja. Njeno zvočno sled doživljamo slušno glede na višino ali nižino tonov. Ritem (časovni zakon) nam narekuje naše kolektivno doživljanje glasbe. Sestavljena je iz vibracij, zvokov in tišin. Z njo posredujemo celo vrsto človeških izkušenj. Njena kompozicijska enota je usmerjena k poesisu. Doživljamo jo s pomočjo novih, starih in prastarih inštrumentov. Ni pa ravno nujno, da je glasba ugodna. Smo tudi takšni poslušalci, ki poslušamo v hrupu glasbo, njene robne situacije. Glasba je hrup, ki misli (Viktor Hugo).

 

Zagreb kot umetniško in kulturno središče sosednje republike je na koncu petdesetih, na začetku šestdesetih in na sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavil tri impresivne umetniške inštitucije. Najprej Galerijo sodobne umetnosti - med prvimi na svetu. Z izrednim direktorjem Božom Bekom na čelu, z njenimi izjemnimi razstavami, kot so Nove tendence.  Kmalu zatem je Zagreb vzpostavil enega vodilnih svetovnih festivalov sodobne glasbe, Muzički biennale pod taktirko skladatelja Milka Kelemena. Naj imenujem ob njem še odličnega muzikologa Nikšo Gligo. V izteku stoletja pa je Zagreb dobil še gledališki festival Eurokaz, ki nam je petindvajset let usmerjal inovativne gledališke poglede pod umetniškim vodstvom Gordane Vnuk.

 

Vse tri umetniške inštitucije zastopajo - novo umetnost. Novo - je lastnost, ki umre v tistem trenutku, ko se vzpostavi. Klasično pa je - novo, ki za vekomaj ostane novo, pravi Ezra Pound

 

Glasbeni bienale Zagreb je tema mojega današnjega komentarja, ampak tisti njen del, ki premišljuje glasbo. Muzikološki segment. Glasbeni bienale Zagreb je festival vseh zvrsti sodobne glasbe: simfonične, komorne, eksperimentalne, operne, performativne, vokalne, avantgardne, plesne, elektronske in informatrične. Že od začetaka šestedetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes je zastopal glasbo, polno zvočnih izumov tako tonalnega kot atonalnega zvoka. V prihajajočem letu bo bienal praznoval šestdeseto obletnico svojega obstoja. Resnično si želim, da bi meseca aprila doživel v živo njegovo enaintrideseto slavje in vam poročal o najnovejšem dogajanju v glasbi.

 

Ustanovitelj, skladatelj Milko Kelemen je zapisal izvrstno definicijo glasbe: "Glasba je projekcija - akordov dojemljivega - na njene strukture". Iz te definicije lahko brez težav prestopimo v muzikologijo. Muzikologija pomeni metodološko misliti in pisati o glasbi iz različnih izhodišč. Je znanstvena veda, ki glasbo s svojim intelektualnim naporom analizira, istočano pa jo vzpostavlja. Nenehno je s svojo znanstveno-metodološko zavzetostjo premišljevala Glasbeni bienale Zagreb. Ne morete si predstavljati, kakšni vrhunski muzikološki simpoziji so ga opremljali in prek njega širili zavest o glasbi. Naj imenujem ob tem muzikologinjo Evo Sedak. Vzporedno z novoveško kompozicijo (novo notacijo) se je odpiral pretok zavesti o teoriji glasbe XX. stoletja. Tako je tudi danes v XXI. stoletju.

 

Glasbeni bienale Zagreb je spremljal, poleg skladateljske intuicije, procese mišljenja o glasbeni pojavnosti. Lahko si predstavljate, kako pomembna je bila muzikološka, kritiška refleksija o delu Igorja Stravinskega v času, ko je bil sicer že uveljavljen skladatelj in je dirigiral na zagrebškem festivalu svojo serialno glasbo. Pomembno je to, da je njegova duhovna avtoriteta olajšala naslednji, elektronski generaciji, da je brez večjih težav izvajala svojo serialno glasbo.  

 

En passant: ne morem se upreti, da ne zapišem, da sem v finalu devetdesetih let na baletno glasbo Igorja Stravinskega Pomladno obredje – Le Sacre plesal "pa de deux" z brilijantno plesalko Lane Stranič. Ne moreš verjet.

 

Zame eden največjih glasbenih skladateljev Karl-Heinz Stockhausen je bil s svojo glasbo (če imam prave podatke) petkrat na festivalu v Zagrebu. Avantgardna, eksperimentalna in elektronska glasba modernizma, meni neskončno blizu, je polna inovativnega zvoka in kulturnega aktivizma. O kulturnem aktivizmu in performativnosti v glasbi danes ne bom premišljeval, a je nujno potrebno imeti zavest, da sta obe integralni del procesualnosti novoveške glasbe.

 

Konservativna konstanta in lepota ekscesa: "Nova glasba" so na novo postavljeni zvoki v ekscesnem razmerju do glasbene tradicije, usmerjeneni h končnemu razlogu. Narava tonalne glasbe se je morala začasno umakniti izhodiščem atonalne glasbe. Danes se obe vzporedno razvijata. Obe sta zaznamovani tako z redom kot neredom, predvsem pa z ritmom in kontra-punktom. Prisotnost reda je vidna v tonalni glasbi (harmonijah) in v njenem logičnem pretoku zvočnosti. Usmerja nas k končnem razlogu. K združevanju? K radosti? Tonaliteta predprejšnjega stoletja je proizvedla čisto željo po razbitju tonalnosti. Atonalana glasba nam je omogočila razumeti medij glasbe, emancipiran od vsega. Medij sam na sebi, medij, določen s proizvodnjo, s produkcijo in končno v našem času s postprodukcijo. 

 

Muzikologija nas uči: prve civilizacijske zvočne strukture so izhajale iz magijskih izhodišč – iz ritmizirenga priseganja k nadnaravnemu, obrednemu, plemenskemu. Delovanje v območju naravnega je bilo v glasbi opisno - oponašalsko. Sam pripadam artificielnim izhodiščem. V mladosti prek "umetnosti iz umetnosti" v mojem drugem umetniškem obdobju pa izhajam iz visoko frekventnega tehnološkega zvoka, ki je ves čas intenzivno prisoten na zagrebškem festivalu. Zelo prisoten.

 

Takratna Republika, ki je imela na oblasti ideološko avantgardo, se ni bala avantgardnih glasbenih zvokov, ki so prihajali v Zagreb z odrov vseh kontinentov. Nasprotno, podpirala jih je. V sosednji Republiki jih še danes podpirajo. Ne ukinjajo jih. Eden njenih predsednikov, dr. Ivo Josipović, je bil kot direktor festivala pomemben del bienalskega življenja. Glasbeni bienale Zagreb je bil prva mednarodna manifestacija po drugi svetovni vojni, ki se je s svojim konceptom upirala kulturnemu izolacionizmu in s tem posledično provincializmu. Gradila se je prek fenomena kulturne izmenjave in kulturne diplomacije. 

 

Digresija: Na Glasbenem bienalu smo poslušali najnovejše iz bodočnosti! Tako je bilo tudi leta 1983, ko so ga pretresli moji tovariši v umetnosti – Laibach Kunst. Konec digresije!

 

Protislovne avantgarde. Celotno festivalsko obdobje smo poslušali radikalne skladateljske samoomejitve, istočasno pa radikalne odprtosti: brilijantni Vinko Globokar, György Sándor Ligethi, Steve Reich, Michael Nyman, Krzystof Penderecki in John Cage ter mnogi, mnogi drugi in odlični!

 

Ne pozabimo, da se je festival razvijal vzporedno s hipijevsko pop-istično električno kitaro. Glasba Muzičkog biennala Zagreb se je manifestirala kot zahodna zvočnost, prepolna estetskih lastnosti, ravno te jo vzpostavljajo kot vrednoto. O vsem tem metodološko premišljujejo in pišejo muzikologi. Ko sem oblikoval dananšnje besedilo, sem nenehno imel pred seboj muzikologinjo Đurđo Otržan, urednico redakcije resne glasbe hrvaškega radia, ki je znala v svojih besedilih natančno premišljevati razloge, ki vzpostavljajo glasbo in njeno vrednost. Znala je natančno premišljevati glasbeno ontologijo – predvsem njeno kompozicijo v odnosu do telesa. Do plesa. Dance Dekadance. Pravzaprav je današnji komentar posvečen muzikologiji in Đurđi Otržan.

 

Vdih – izdih. In že smo na koncu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
0
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.288
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.247
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.847
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.336
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.530
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.790
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.256
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.628
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.249
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.268