Komentar

Muzički biennale Zagreb: Glasba kot upor proti kulturnemu izolacionizmu in provincializmu

Glasbeni bienale Zagreb je bil prva mednarodna manifestacija po drugi svetovni vojni, ki se je s svojim konceptom upirala kulturnemu izolacionizmu in s tem posledično provincializmu. Gradila se je prek fenomena kulturne izmenjave in kulturne diplomacije. Takratna Republika, ki je imela na oblasti ideološko avantgardo, se ni bala avantgardnih glasbenih zvokov, ki so prihajali v Zagreb z odrov vseh kontinentov. Nasprotno, podpirala jih je. V sosednji Republiki jih še danes podpirajo. Ne ukinjajo jih.

12.12.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zagreb   bienale   Muzički biennale Zagreb   glasba   Ivo Josipović   Gordana Vnuk   Nikša Gligo   Karl-Heinz Stockhausen   Đurđa Otržan

Fotomontaža: portal+

Glasbeni bienale Zagreb je bil prva mednarodna manifestacija po drugi svetovni vojni, ki se je s svojim konceptom upirala kulturnemu izolacionizmu in s tem posledično provincializmu.

Glasba (zvok) je tisto, kar urejeno odzvanja v materiji, kar operira z zakonitostmi energije pri tem pa nam proizvaja kategorično različna občutja. Njeno zvočno sled doživljamo slušno glede na višino ali nižino tonov. Ritem (časovni zakon) nam narekuje naše kolektivno doživljanje glasbe. Sestavljena je iz vibracij, zvokov in tišin. Z njo posredujemo celo vrsto človeških izkušenj. Njena kompozicijska enota je usmerjena k poesisu. Doživljamo jo s pomočjo novih, starih in prastarih inštrumentov. Ni pa ravno nujno, da je glasba ugodna. Smo tudi takšni poslušalci, ki poslušamo v hrupu glasbo, njene robne situacije. Glasba je hrup, ki misli (Viktor Hugo).

 

Zagreb kot umetniško in kulturno središče sosednje republike je na koncu petdesetih, na začetku šestdesetih in na sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja vzpostavil tri impresivne umetniške inštitucije. Najprej Galerijo sodobne umetnosti - med prvimi na svetu. Z izrednim direktorjem Božom Bekom na čelu, z njenimi izjemnimi razstavami, kot so Nove tendence.  Kmalu zatem je Zagreb vzpostavil enega vodilnih svetovnih festivalov sodobne glasbe, Muzički biennale pod taktirko skladatelja Milka Kelemena. Naj imenujem ob njem še odličnega muzikologa Nikšo Gligo. V izteku stoletja pa je Zagreb dobil še gledališki festival Eurokaz, ki nam je petindvajset let usmerjal inovativne gledališke poglede pod umetniškim vodstvom Gordane Vnuk.

 

Vse tri umetniške inštitucije zastopajo - novo umetnost. Novo - je lastnost, ki umre v tistem trenutku, ko se vzpostavi. Klasično pa je - novo, ki za vekomaj ostane novo, pravi Ezra Pound

 

Glasbeni bienale Zagreb je tema mojega današnjega komentarja, ampak tisti njen del, ki premišljuje glasbo. Muzikološki segment. Glasbeni bienale Zagreb je festival vseh zvrsti sodobne glasbe: simfonične, komorne, eksperimentalne, operne, performativne, vokalne, avantgardne, plesne, elektronske in informatrične. Že od začetaka šestedetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes je zastopal glasbo, polno zvočnih izumov tako tonalnega kot atonalnega zvoka. V prihajajočem letu bo bienal praznoval šestdeseto obletnico svojega obstoja. Resnično si želim, da bi meseca aprila doživel v živo njegovo enaintrideseto slavje in vam poročal o najnovejšem dogajanju v glasbi.

 

Ustanovitelj, skladatelj Milko Kelemen je zapisal izvrstno definicijo glasbe: "Glasba je projekcija - akordov dojemljivega - na njene strukture". Iz te definicije lahko brez težav prestopimo v muzikologijo. Muzikologija pomeni metodološko misliti in pisati o glasbi iz različnih izhodišč. Je znanstvena veda, ki glasbo s svojim intelektualnim naporom analizira, istočano pa jo vzpostavlja. Nenehno je s svojo znanstveno-metodološko zavzetostjo premišljevala Glasbeni bienale Zagreb. Ne morete si predstavljati, kakšni vrhunski muzikološki simpoziji so ga opremljali in prek njega širili zavest o glasbi. Naj imenujem ob tem muzikologinjo Evo Sedak. Vzporedno z novoveško kompozicijo (novo notacijo) se je odpiral pretok zavesti o teoriji glasbe XX. stoletja. Tako je tudi danes v XXI. stoletju.

 

Glasbeni bienale Zagreb je spremljal, poleg skladateljske intuicije, procese mišljenja o glasbeni pojavnosti. Lahko si predstavljate, kako pomembna je bila muzikološka, kritiška refleksija o delu Igorja Stravinskega v času, ko je bil sicer že uveljavljen skladatelj in je dirigiral na zagrebškem festivalu svojo serialno glasbo. Pomembno je to, da je njegova duhovna avtoriteta olajšala naslednji, elektronski generaciji, da je brez večjih težav izvajala svojo serialno glasbo.  

 

En passant: ne morem se upreti, da ne zapišem, da sem v finalu devetdesetih let na baletno glasbo Igorja Stravinskega Pomladno obredje – Le Sacre plesal "pa de deux" z brilijantno plesalko Lane Stranič. Ne moreš verjet.

 

Zame eden največjih glasbenih skladateljev Karl-Heinz Stockhausen je bil s svojo glasbo (če imam prave podatke) petkrat na festivalu v Zagrebu. Avantgardna, eksperimentalna in elektronska glasba modernizma, meni neskončno blizu, je polna inovativnega zvoka in kulturnega aktivizma. O kulturnem aktivizmu in performativnosti v glasbi danes ne bom premišljeval, a je nujno potrebno imeti zavest, da sta obe integralni del procesualnosti novoveške glasbe.

 

Konservativna konstanta in lepota ekscesa: "Nova glasba" so na novo postavljeni zvoki v ekscesnem razmerju do glasbene tradicije, usmerjeneni h končnemu razlogu. Narava tonalne glasbe se je morala začasno umakniti izhodiščem atonalne glasbe. Danes se obe vzporedno razvijata. Obe sta zaznamovani tako z redom kot neredom, predvsem pa z ritmom in kontra-punktom. Prisotnost reda je vidna v tonalni glasbi (harmonijah) in v njenem logičnem pretoku zvočnosti. Usmerja nas k končnem razlogu. K združevanju? K radosti? Tonaliteta predprejšnjega stoletja je proizvedla čisto željo po razbitju tonalnosti. Atonalana glasba nam je omogočila razumeti medij glasbe, emancipiran od vsega. Medij sam na sebi, medij, določen s proizvodnjo, s produkcijo in končno v našem času s postprodukcijo. 

 

Muzikologija nas uči: prve civilizacijske zvočne strukture so izhajale iz magijskih izhodišč – iz ritmizirenga priseganja k nadnaravnemu, obrednemu, plemenskemu. Delovanje v območju naravnega je bilo v glasbi opisno - oponašalsko. Sam pripadam artificielnim izhodiščem. V mladosti prek "umetnosti iz umetnosti" v mojem drugem umetniškem obdobju pa izhajam iz visoko frekventnega tehnološkega zvoka, ki je ves čas intenzivno prisoten na zagrebškem festivalu. Zelo prisoten.

 

Takratna Republika, ki je imela na oblasti ideološko avantgardo, se ni bala avantgardnih glasbenih zvokov, ki so prihajali v Zagreb z odrov vseh kontinentov. Nasprotno, podpirala jih je. V sosednji Republiki jih še danes podpirajo. Ne ukinjajo jih. Eden njenih predsednikov, dr. Ivo Josipović, je bil kot direktor festivala pomemben del bienalskega življenja. Glasbeni bienale Zagreb je bil prva mednarodna manifestacija po drugi svetovni vojni, ki se je s svojim konceptom upirala kulturnemu izolacionizmu in s tem posledično provincializmu. Gradila se je prek fenomena kulturne izmenjave in kulturne diplomacije. 

 

Digresija: Na Glasbenem bienalu smo poslušali najnovejše iz bodočnosti! Tako je bilo tudi leta 1983, ko so ga pretresli moji tovariši v umetnosti – Laibach Kunst. Konec digresije!

 

Protislovne avantgarde. Celotno festivalsko obdobje smo poslušali radikalne skladateljske samoomejitve, istočasno pa radikalne odprtosti: brilijantni Vinko Globokar, György Sándor Ligethi, Steve Reich, Michael Nyman, Krzystof Penderecki in John Cage ter mnogi, mnogi drugi in odlični!

 

Ne pozabimo, da se je festival razvijal vzporedno s hipijevsko pop-istično električno kitaro. Glasba Muzičkog biennala Zagreb se je manifestirala kot zahodna zvočnost, prepolna estetskih lastnosti, ravno te jo vzpostavljajo kot vrednoto. O vsem tem metodološko premišljujejo in pišejo muzikologi. Ko sem oblikoval dananšnje besedilo, sem nenehno imel pred seboj muzikologinjo Đurđo Otržan, urednico redakcije resne glasbe hrvaškega radia, ki je znala v svojih besedilih natančno premišljevati razloge, ki vzpostavljajo glasbo in njeno vrednost. Znala je natančno premišljevati glasbeno ontologijo – predvsem njeno kompozicijo v odnosu do telesa. Do plesa. Dance Dekadance. Pravzaprav je današnji komentar posvečen muzikologiji in Đurđi Otržan.

 

Vdih – izdih. In že smo na koncu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
15
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
13
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.485
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.834
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.520
04/
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.101
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.301
06/
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
Keith Miles
Ogledov: 775
07/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 873
08/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.962
09/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 660
10/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.722