Povečanje izdatkov in primanjkljaja je za običajne razmere vsekakor enormno. Toda razmere, kot vemo, niso običajne. Poleg tega na drugi strani slišimo tudi resne očitke, da državna pomoč zamuja, da ni zadostna in da ni pravilno usmerjena. Beremo lahko primerjave z ukrepanji nekaterih drugih držav (zlasti Nemčije in Avstrije), kjer so ti postopki precej enostavnejši, pomoči obsežnejše in, recimo, tudi učinkovitejše. Po tej logiki bi torej pričakovali, da so tudi izdatki teh držav za pomoč podjetjem in posameznikom precej večji. Todahiter vpogled v proračunska gibanja drugih držav kažejo, da so njihove javne finance manj prizadete kot slovenske. To vsekakor upravičeno odpira dileme o ustreznosti in učinkovitosti naših ukrepov.

Seveda ena številka še ne pove veliko, zato se je za neko realno oceno potrebno nekoliko bolj poglobiti v javno dostopne podatke, kar bomo predstavili v prvem in drugem delu prispevka. Najprej bi pogledali, kakšna so javnofinančna gibanja Slovenije v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, v drugem delu pa še nekoliko podrobneje predstavili naše proračunske številke.

Kaj vse so javne finance

Kadar govorimo o javnih financah, imamo praviloma v mislih predvsem državni proračun, čeprav celotno sliko javnih financ sestavljajo še tri ključne blagajne: Zavod za pokojninsko invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in proračuni občin. A ker morajo biti vse navedene ostale tri blagajne več ali manj izravnane, končni rezultat, proračun Republike Slovenije, pravzaprav odraža celotni rezultat javnih financ (povečane izdatke na ZPIZ pač pokrije proračun). Podrobnejši podatki teh blagajn so nam seveda tudi bližji, saj govorijo o prilivih iz DDV, dohodnine, davka na dobiček ... ali odlivih za plače, material, pokojnine, investicije itn. 

Poleg teh bilanc, ki jih sestavljajo na finančnem ministrstvu, pa Statistični urad (SURS) izračuna končno javnofinančno stanje države v skladu z metodologijo EU. Ta pregled zajema še razne druge postavke, ki so tudi drugače opredeljene (nekoliko bolj zapleteno). Prihodki in izdatki države po izračunih SURS so kako desetino višji od seštevka konsolidirane bilance Ministrstva za finance, deloma pa se razlikuje tudi končni rezultat. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo npr. v prvem letošnjem polletju za 1,98 milijarde evrov primanjkljaja, SURS pa ga je naračunal 2,44 milijarde. 

Za primerjavo z razmerami v EU bomo uporabili primerljive podatke SURS, in sicer za prvo letošnje polletje, ker za tretji kvartal še niso objavljeni. Podrobnejši pogled za Slovenijo pa bo temeljil na proračunskih gibanjih do letošnjega oktobra ter načrtih za naprej. Na prvi sliki spodaj je tako ključna primerjava dogajanj v javnih financah za nekatere zanimivejše države kot tudi povprečje EU. Dodati je še potrebno, da so vsi preračuni na letnem nivoju (polletni primanjkljaj primerjamo s polletnim BDP), dodatno pa je kot osnova upoštevan BDP leta 2019. Upoštevanje letošnjega nižjega BDP bi zameglilo podatke zaradi znižanja osnove, prav tako pa tudi računamo, da je ta upad začasnega značaja.

Neslavni rekorderji ...

Podatki na prvi sliki verjetno kar precej presenečajo, saj je bil primanjkljaj Slovenije v letošnjem prvem polletju praktično najvišji med vsemi državami EU (še nekaj višji je na Malti, ki pa ni zajeta na sliki). Do polletja smo realizirali omenjenih 2,44 milijarde razlike med prihodki in izdatki države, kar glede na tekoči BDP pomeni primanjkljaj v višini celih 11 % BDP. V primerjavi z BDP leta 2019 pa je znašal naš polletni primanjkljaj 10,1 % BDP ali največ med vsemi državami članicami! Povprečni primanjkljaj je v EU znašal 6 %, sicer pa se večinoma giblje med 4 in 8 % BDP. Kje smo torej zbrali manj prihodkov ali imeli več izdatkov, da tako močno odstopamo? 

Na sliki je prikazana tudi struktura; najprej izpad prihodkov kot odstotek BDP (modri del stolpca), kjer smo približno na povprečju EU. Precej večji izpad pa je zaradi povečanih odhodkov (oranžni del stolpca). Preden pogledamo, kaj se skriva za tem, še nekaj besed o spremembi javnega dolga (zeleni ožji stolpec). Za visok deficit so se države seveda dodatno zadolžile, in kot vidimo, si je večina držav že v prvem polletju sposodila več, dodatno še za rezervo. Pri nas smo povečali zadolžitev za skoraj 5 milijard evrov, enkrat več kot je znašal primanjkljaj prvega polletja. Preračunano na letni nivo je to kar preko 20 % BDP, a ker zadošča za pokrivanje celoletnega primanjkljaja, dodatna zadolžitev ne bo potrebna, kar bo konec leta znižalo povečanje dolga na 10 % BDP (okvirno toliko se bo povečal javni dolg glede na BDP). 

Slovenija je na neslavnem prvem mestu, ko gre za polletni proračunski primanjkljaj.

Na naslednjem grafu je najprej prikazano, koliko je znižanje posameznih prihodkov prispevalo k primanjkljaju v višini 2,6 % BDP, na drugi sliki pa struktura dodatnih izdatkov. Kot rečeno, pri izpadu prihodkov ne odstopamo veliko od evropskega povprečja. Kot vidimo, smo izgubili nekaj več od drugih pri davkih na potrošnjo (DDV), precej manj tega davka so izgubili na primer Nemci. Za razliko od drugih pa imamo Slovenci manj izpada pri davkih na prejemke (dohodnina, socialni prejemki). Z nadomeščanjem čakanja na delo in plačilom prispevkov v Sloveniji sploh ni prišlo do izpada teh prilivov, prispevkov je bilo zbranih celo več. Nekaj večji izpad je bil še pri ostalih prihodkih, a v povprečju podobno kot v EU (podrobnosti po državah so na sliki).

Za razliko od drugih imamo Slovenci precej manj izpada pri davkih na prejemke.

Na tretji sliki je struktura primanjkljaja zaradi povečanih izdatkov države. Večina našega večjega primanjkljaja izhaja iz tega dela. Dodatni izdatki so nam odnesli kar 7,5 % BDP, enkrat več kot povprečje EU (3,3 %) in več kot v katerikoli državi. Največ so odnesle povečane subvencije, kjer so podobno politiko vodili edino Avstrijci, Nemci precej manj, Italijani pa teh izdatkov sploh niso imeli (!?). Nekoliko odstopamo tudi pri pokojninah in drugih socialnih izdatkih, več kot v drugih državah je šlo tudi za plače v javnem sektorju. Tudi izdatkov za investicije smo imeli nekaj več kot lani, medtem kot v povprečju EU kakega dodatnega primanjkljaja zaradi navedenih izdatkov ni bilo.

Več kot v drugih državah je šlo pri nas tudi za plače v javnem sektorju.

Po podatkih javnih financ, zbranih za prvo polletje v statističnih bazah Eurostat, smo torej v Sloveniji namenili največ dodatnih sredstev za pomoč podjetjem in posameznikom med vsemi državami EU in s tem pridelali tudi največji proračunski primanjkljaj (glede na BDP). Da je bil obseg pomoči velik, se nedvomno odraža tudi v dvigu povprečne plače, povečanih prilivov davščin od plače ter na koncu tudi v močno povečanih depozitih prebivalstva na bankah. Glede na ocene in primerjave, da je bila marsikje drugod ta pomoč bolje usmerjena, hitrejša in obsežnejša, ostaja pravzaprav odprto, zakaj finančni podatki kažejo drugačno sliko. Ali pa je bila pomoč pri nas izvedena manj učinkovito ter je zanemarila določene segmente prizadetih in določena bolj prizadeta področja? To na nek način potrjujejo tudi podatki o večjem izpadu pri davkih na potrošnjo. Vsekakor podatki zahtevajo podrobnejšo analizo, zakaj odstopamo tako močno v negativno smer in morebiti tudi korekcije kakšnih dosedanjih politik.

Še o strukturi proračunskih izdatkov

Ker so v zgornjih dveh slikah prikazane samo spremembe, ki so se letos zgodile pri javnofinančnih prihodkih/odhodkih, je mogoče zanimivo še pogledati, kakšni so bili celotni deleži posameznih vrst prihodkov in izdatkov v preteklem letu v navedenih državah. Na prvi sliki je struktura prihodkov, kjer smo jih v Sloveniji glede na BDP zbrali nekaj manj od povprečja. V zahodnih (razvitejših) državah pač zberejo še več davščin, odstopajo predvsem pri davkih na dohodek (dobiček). V nekdanjih vzhodnih državah je obseg zbranih davkov ter tudi izdatkov države glede na BDP manjši.

V razvitejših članicah zberejo še več davščin, odstopajo predvsem pri davkih na dohodek (dobiček).

Na drugi sliki pa je prikazana struktura izdatkov. Ti so bili v večini držav približno na nivoju prihodkov, saj se je v letu 2019 proračunski rezultat pri vseh večinoma gibal +/- 1 %, zato večjih razlik ni bilo. Med izdatki se vidi ključna razlika Slovenije do navedenih držav in tudi povprečja EU. Za pokojnine in druge socialne izdatke dajemo precej manjši delež BDP kot razvitejše države (!). To samo ponovno potrjuje, da je stalno ponavljanje, kako je Slovenija med vsemi državami najbolj ogrožena zaradi demografskih sprememb, precej zgrešeno in služi drugim politikam in ciljem. Vse ostale vrste izdatkov so dokaj podobne z drugimi državami. Tu je potrebno samo še ponoviti, da so to seveda strukture v nekem "običajnem" letu, da bodo letos precej porušene (spremenjene), a upamo, da že drugo leto precej bližje temu.

Za pokojnine in druge socialne izdatke dajemo pri nas precej manjši delež BDP kot razvitejše države (!).

(Drugi del prispevka bomo objavili v torek, 21. decembra.)