Razkrivamo

Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj

Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s povečanimi izdatki za razne oblike finančne pomoči podjetniškemu sektorju in prebivalstvu. Večina ljudi ima v spominu številko 4,2 milijarde evrov, kolikor naj bi znašal slovenski proračunski primanjkljaj letos. Gre za enega najvišjih proračunskih primanjkljajev v Evropski uniji! Še lani, ko nihče ni niti slutil, da nas čaka pandemija novega koronavirusa, bi bilo to nepredstavljivo. To pa še ni konec, saj je treba upoštevati še 4,3 milijardni dodatni primanjkljaj v naslednjih dveh letih. Značilno za letošnje "izredne razmere" na področju javnih financ je torej odsotnost kakršnihkoli težav pri potrjevanju takšnih primanjkljajev, prav tako se nihče ne razburja zaradi financiranja orjaškega minusa v državni blagajni z dodatnim zadolževanjem. V dveh delih bomo objavili prispevek našega sodelavca Bineta Kordeža, v katere, bo med drugim primerjal javnofinančno sliko Slovenije z drugimi članicami Evropske unije ter podrobneje predstavil "razrez" slovenskega proračuna, ki je v vseh pogledih izjemen in izreden, saj se država s takšno situacijo doslej še ni soočila.

17.12.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   deficit   EU   Slovenija   koronavirus   državna pomoč   evro   BDP   javne finance

Fotomontaža: portal+

Da je bil obseg pomoči velik, se odraža tudi v dvigu povprečne plače, povečanih prilivov davščin od plače ter močno povečanih depozitih prebivalstva na bankah. Glede na ocene, da je bila marsikje drugod državna pomoč bolje usmerjena, hitrejša in obsežnejša, ostaja pravzaprav odprto, zakaj finančni podatki kažejo drugačno sliko.

Povečanje izdatkov in primanjkljaja je za običajne razmere vsekakor enormno. Toda razmere, kot vemo, niso običajne. Poleg tega na drugi strani slišimo tudi resne očitke, da državna pomoč zamuja, da ni zadostna in da ni pravilno usmerjena. Beremo lahko primerjave z ukrepanji nekaterih drugih držav (zlasti Nemčije in Avstrije), kjer so ti postopki precej enostavnejši, pomoči obsežnejše in, recimo, tudi učinkovitejše. Po tej logiki bi torej pričakovali, da so tudi izdatki teh držav za pomoč podjetjem in posameznikom precej večji. Todahiter vpogled v proračunska gibanja drugih držav kažejo, da so njihove javne finance manj prizadete kot slovenske. To vsekakor upravičeno odpira dileme o ustreznosti in učinkovitosti naših ukrepov.

 

Seveda ena številka še ne pove veliko, zato se je za neko realno oceno potrebno nekoliko bolj poglobiti v javno dostopne podatke, kar bomo predstavili v prvem in drugem delu prispevka. Najprej bi pogledali, kakšna so javnofinančna gibanja Slovenije v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, v drugem delu pa še nekoliko podrobneje predstavili naše proračunske številke.

 

 

Kaj vse so javne finance

 

Kadar govorimo o javnih financah, imamo praviloma v mislih predvsem državni proračun, čeprav celotno sliko javnih financ sestavljajo še tri ključne blagajne: Zavod za pokojninsko invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in proračuni občin. A ker morajo biti vse navedene ostale tri blagajne več ali manj izravnane, končni rezultat, proračun Republike Slovenije, pravzaprav odraža celotni rezultat javnih financ (povečane izdatke na ZPIZ pač pokrije proračun). Podrobnejši podatki teh blagajn so nam seveda tudi bližji, saj govorijo o prilivih iz DDV, dohodnine, davka na dobiček ... ali odlivih za plače, material, pokojnine, investicije itn. 

 

Poleg teh bilanc, ki jih sestavljajo na finančnem ministrstvu, pa Statistični urad (SURS) izračuna končno javnofinančno stanje države v skladu z metodologijo EU. Ta pregled zajema še razne druge postavke, ki so tudi drugače opredeljene (nekoliko bolj zapleteno). Prihodki in izdatki države po izračunih SURS so kako desetino višji od seštevka konsolidirane bilance Ministrstva za finance, deloma pa se razlikuje tudi končni rezultat. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo npr. v prvem letošnjem polletju za 1,98 milijarde evrov primanjkljaja, SURS pa ga je naračunal 2,44 milijarde. 

 

Za primerjavo z razmerami v EU bomo uporabili primerljive podatke SURS, in sicer za prvo letošnje polletje, ker za tretji kvartal še niso objavljeni. Podrobnejši pogled za Slovenijo pa bo temeljil na proračunskih gibanjih do letošnjega oktobra ter načrtih za naprej. Na prvi sliki spodaj je tako ključna primerjava dogajanj v javnih financah za nekatere zanimivejše države kot tudi povprečje EU. Dodati je še potrebno, da so vsi preračuni na letnem nivoju (polletni primanjkljaj primerjamo s polletnim BDP), dodatno pa je kot osnova upoštevan BDP leta 2019. Upoštevanje letošnjega nižjega BDP bi zameglilo podatke zaradi znižanja osnove, prav tako pa tudi računamo, da je ta upad začasnega značaja.

 

 

Neslavni rekorderji ...

 

Podatki na prvi sliki verjetno kar precej presenečajo, saj je bil primanjkljaj Slovenije v letošnjem prvem polletju praktično najvišji med vsemi državami EU (še nekaj višji je na Malti, ki pa ni zajeta na sliki). Do polletja smo realizirali omenjenih 2,44 milijarde razlike med prihodki in izdatki države, kar glede na tekoči BDP pomeni primanjkljaj v višini celih 11 % BDP. V primerjavi z BDP leta 2019 pa je znašal naš polletni primanjkljaj 10,1 % BDP ali največ med vsemi državami članicami! Povprečni primanjkljaj je v EU znašal 6 %, sicer pa se večinoma giblje med 4 in 8 % BDP. Kje smo torej zbrali manj prihodkov ali imeli več izdatkov, da tako močno odstopamo? 

 

Na sliki je prikazana tudi struktura; najprej izpad prihodkov kot odstotek BDP (modri del stolpca), kjer smo približno na povprečju EU. Precej večji izpad pa je zaradi povečanih odhodkov (oranžni del stolpca). Preden pogledamo, kaj se skriva za tem, še nekaj besed o spremembi javnega dolga (zeleni ožji stolpec). Za visok deficit so se države seveda dodatno zadolžile, in kot vidimo, si je večina držav že v prvem polletju sposodila več, dodatno še za rezervo. Pri nas smo povečali zadolžitev za skoraj 5 milijard evrov, enkrat več kot je znašal primanjkljaj prvega polletja. Preračunano na letni nivo je to kar preko 20 % BDP, a ker zadošča za pokrivanje celoletnega primanjkljaja, dodatna zadolžitev ne bo potrebna, kar bo konec leta znižalo povečanje dolga na 10 % BDP (okvirno toliko se bo povečal javni dolg glede na BDP). 

 

 

Slovenija je na neslavnem prvem mestu, ko gre za polletni proračunski primanjkljaj.

 

 

Na naslednjem grafu je najprej prikazano, koliko je znižanje posameznih prihodkov prispevalo k primanjkljaju v višini 2,6 % BDP, na drugi sliki pa struktura dodatnih izdatkov. Kot rečeno, pri izpadu prihodkov ne odstopamo veliko od evropskega povprečja. Kot vidimo, smo izgubili nekaj več od drugih pri davkih na potrošnjo (DDV), precej manj tega davka so izgubili na primer Nemci. Za razliko od drugih pa imamo Slovenci manj izpada pri davkih na prejemke (dohodnina, socialni prejemki). Z nadomeščanjem čakanja na delo in plačilom prispevkov v Sloveniji sploh ni prišlo do izpada teh prilivov, prispevkov je bilo zbranih celo več. Nekaj večji izpad je bil še pri ostalih prihodkih, a v povprečju podobno kot v EU (podrobnosti po državah so na sliki).

 

 

Za razliko od drugih imamo Slovenci precej manj izpada pri davkih na prejemke.

 

 

Na tretji sliki je struktura primanjkljaja zaradi povečanih izdatkov države. Večina našega večjega primanjkljaja izhaja iz tega dela. Dodatni izdatki so nam odnesli kar 7,5 % BDP, enkrat več kot povprečje EU (3,3 %) in več kot v katerikoli državi. Največ so odnesle povečane subvencije, kjer so podobno politiko vodili edino Avstrijci, Nemci precej manj, Italijani pa teh izdatkov sploh niso imeli (!?). Nekoliko odstopamo tudi pri pokojninah in drugih socialnih izdatkih, več kot v drugih državah je šlo tudi za plače v javnem sektorju. Tudi izdatkov za investicije smo imeli nekaj več kot lani, medtem kot v povprečju EU kakega dodatnega primanjkljaja zaradi navedenih izdatkov ni bilo.

 

 

Več kot v drugih državah je šlo pri nas tudi za plače v javnem sektorju.

 

 

Po podatkih javnih financ, zbranih za prvo polletje v statističnih bazah Eurostat, smo torej v Sloveniji namenili največ dodatnih sredstev za pomoč podjetjem in posameznikom med vsemi državami EU in s tem pridelali tudi največji proračunski primanjkljaj (glede na BDP). Da je bil obseg pomoči velik, se nedvomno odraža tudi v dvigu povprečne plače, povečanih prilivov davščin od plače ter na koncu tudi v močno povečanih depozitih prebivalstva na bankah. Glede na ocene in primerjave, da je bila marsikje drugod ta pomoč bolje usmerjena, hitrejša in obsežnejša, ostaja pravzaprav odprto, zakaj finančni podatki kažejo drugačno sliko. Ali pa je bila pomoč pri nas izvedena manj učinkovito ter je zanemarila določene segmente prizadetih in določena bolj prizadeta področja? To na nek način potrjujejo tudi podatki o večjem izpadu pri davkih na potrošnjo. Vsekakor podatki zahtevajo podrobnejšo analizo, zakaj odstopamo tako močno v negativno smer in morebiti tudi korekcije kakšnih dosedanjih politik.

 

 

Še o strukturi proračunskih izdatkov

 

Ker so v zgornjih dveh slikah prikazane samo spremembe, ki so se letos zgodile pri javnofinančnih prihodkih/odhodkih, je mogoče zanimivo še pogledati, kakšni so bili celotni deleži posameznih vrst prihodkov in izdatkov v preteklem letu v navedenih državah. Na prvi sliki je struktura prihodkov, kjer smo jih v Sloveniji glede na BDP zbrali nekaj manj od povprečja. V zahodnih (razvitejših) državah pač zberejo še več davščin, odstopajo predvsem pri davkih na dohodek (dobiček). V nekdanjih vzhodnih državah je obseg zbranih davkov ter tudi izdatkov države glede na BDP manjši.

 

 

V razvitejših članicah zberejo še več davščin, odstopajo predvsem pri davkih na dohodek (dobiček).

 

 

Na drugi sliki pa je prikazana struktura izdatkov. Ti so bili v večini držav približno na nivoju prihodkov, saj se je v letu 2019 proračunski rezultat pri vseh večinoma gibal +/- 1 %, zato večjih razlik ni bilo. Med izdatki se vidi ključna razlika Slovenije do navedenih držav in tudi povprečja EU. Za pokojnine in druge socialne izdatke dajemo precej manjši delež BDP kot razvitejše države (!). To samo ponovno potrjuje, da je stalno ponavljanje, kako je Slovenija med vsemi državami najbolj ogrožena zaradi demografskih sprememb, precej zgrešeno in služi drugim politikam in ciljem. Vse ostale vrste izdatkov so dokaj podobne z drugimi državami. Tu je potrebno samo še ponoviti, da so to seveda strukture v nekem "običajnem" letu, da bodo letos precej porušene (spremenjene), a upamo, da že drugo leto precej bližje temu.

 

 

Za pokojnine in druge socialne izdatke dajemo pri nas precej manjši delež BDP kot razvitejše države (!).

 

 

(Drugi del prispevka bomo objavili v torek, 21. decembra.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.174
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.192
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.253
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.071
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.493
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.103
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.476
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.616
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 618