Razkrivamo

Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj

Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s povečanimi izdatki za razne oblike finančne pomoči podjetniškemu sektorju in prebivalstvu. Večina ljudi ima v spominu številko 4,2 milijarde evrov, kolikor naj bi znašal slovenski proračunski primanjkljaj letos. Gre za enega najvišjih proračunskih primanjkljajev v Evropski uniji! Še lani, ko nihče ni niti slutil, da nas čaka pandemija novega koronavirusa, bi bilo to nepredstavljivo. To pa še ni konec, saj je treba upoštevati še 4,3 milijardni dodatni primanjkljaj v naslednjih dveh letih. Značilno za letošnje "izredne razmere" na področju javnih financ je torej odsotnost kakršnihkoli težav pri potrjevanju takšnih primanjkljajev, prav tako se nihče ne razburja zaradi financiranja orjaškega minusa v državni blagajni z dodatnim zadolževanjem. V dveh delih bomo objavili prispevek našega sodelavca Bineta Kordeža, v katere, bo med drugim primerjal javnofinančno sliko Slovenije z drugimi članicami Evropske unije ter podrobneje predstavil "razrez" slovenskega proračuna, ki je v vseh pogledih izjemen in izreden, saj se država s takšno situacijo doslej še ni soočila.

17.12.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   deficit   EU   Slovenija   koronavirus   državna pomoč   evro   BDP   javne finance

Fotomontaža: portal+

Da je bil obseg pomoči velik, se odraža tudi v dvigu povprečne plače, povečanih prilivov davščin od plače ter močno povečanih depozitih prebivalstva na bankah. Glede na ocene, da je bila marsikje drugod državna pomoč bolje usmerjena, hitrejša in obsežnejša, ostaja pravzaprav odprto, zakaj finančni podatki kažejo drugačno sliko.

Povečanje izdatkov in primanjkljaja je za običajne razmere vsekakor enormno. Toda razmere, kot vemo, niso običajne. Poleg tega na drugi strani slišimo tudi resne očitke, da državna pomoč zamuja, da ni zadostna in da ni pravilno usmerjena. Beremo lahko primerjave z ukrepanji nekaterih drugih držav (zlasti Nemčije in Avstrije), kjer so ti postopki precej enostavnejši, pomoči obsežnejše in, recimo, tudi učinkovitejše. Po tej logiki bi torej pričakovali, da so tudi izdatki teh držav za pomoč podjetjem in posameznikom precej večji. Todahiter vpogled v proračunska gibanja drugih držav kažejo, da so njihove javne finance manj prizadete kot slovenske. To vsekakor upravičeno odpira dileme o ustreznosti in učinkovitosti naših ukrepov.

 

Seveda ena številka še ne pove veliko, zato se je za neko realno oceno potrebno nekoliko bolj poglobiti v javno dostopne podatke, kar bomo predstavili v prvem in drugem delu prispevka. Najprej bi pogledali, kakšna so javnofinančna gibanja Slovenije v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, v drugem delu pa še nekoliko podrobneje predstavili naše proračunske številke.

 

 

Kaj vse so javne finance

 

Kadar govorimo o javnih financah, imamo praviloma v mislih predvsem državni proračun, čeprav celotno sliko javnih financ sestavljajo še tri ključne blagajne: Zavod za pokojninsko invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in proračuni občin. A ker morajo biti vse navedene ostale tri blagajne več ali manj izravnane, končni rezultat, proračun Republike Slovenije, pravzaprav odraža celotni rezultat javnih financ (povečane izdatke na ZPIZ pač pokrije proračun). Podrobnejši podatki teh blagajn so nam seveda tudi bližji, saj govorijo o prilivih iz DDV, dohodnine, davka na dobiček ... ali odlivih za plače, material, pokojnine, investicije itn. 

 

Poleg teh bilanc, ki jih sestavljajo na finančnem ministrstvu, pa Statistični urad (SURS) izračuna končno javnofinančno stanje države v skladu z metodologijo EU. Ta pregled zajema še razne druge postavke, ki so tudi drugače opredeljene (nekoliko bolj zapleteno). Prihodki in izdatki države po izračunih SURS so kako desetino višji od seštevka konsolidirane bilance Ministrstva za finance, deloma pa se razlikuje tudi končni rezultat. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo npr. v prvem letošnjem polletju za 1,98 milijarde evrov primanjkljaja, SURS pa ga je naračunal 2,44 milijarde. 

 

Za primerjavo z razmerami v EU bomo uporabili primerljive podatke SURS, in sicer za prvo letošnje polletje, ker za tretji kvartal še niso objavljeni. Podrobnejši pogled za Slovenijo pa bo temeljil na proračunskih gibanjih do letošnjega oktobra ter načrtih za naprej. Na prvi sliki spodaj je tako ključna primerjava dogajanj v javnih financah za nekatere zanimivejše države kot tudi povprečje EU. Dodati je še potrebno, da so vsi preračuni na letnem nivoju (polletni primanjkljaj primerjamo s polletnim BDP), dodatno pa je kot osnova upoštevan BDP leta 2019. Upoštevanje letošnjega nižjega BDP bi zameglilo podatke zaradi znižanja osnove, prav tako pa tudi računamo, da je ta upad začasnega značaja.

 

 

Neslavni rekorderji ...

 

Podatki na prvi sliki verjetno kar precej presenečajo, saj je bil primanjkljaj Slovenije v letošnjem prvem polletju praktično najvišji med vsemi državami EU (še nekaj višji je na Malti, ki pa ni zajeta na sliki). Do polletja smo realizirali omenjenih 2,44 milijarde razlike med prihodki in izdatki države, kar glede na tekoči BDP pomeni primanjkljaj v višini celih 11 % BDP. V primerjavi z BDP leta 2019 pa je znašal naš polletni primanjkljaj 10,1 % BDP ali največ med vsemi državami članicami! Povprečni primanjkljaj je v EU znašal 6 %, sicer pa se večinoma giblje med 4 in 8 % BDP. Kje smo torej zbrali manj prihodkov ali imeli več izdatkov, da tako močno odstopamo? 

 

Na sliki je prikazana tudi struktura; najprej izpad prihodkov kot odstotek BDP (modri del stolpca), kjer smo približno na povprečju EU. Precej večji izpad pa je zaradi povečanih odhodkov (oranžni del stolpca). Preden pogledamo, kaj se skriva za tem, še nekaj besed o spremembi javnega dolga (zeleni ožji stolpec). Za visok deficit so se države seveda dodatno zadolžile, in kot vidimo, si je večina držav že v prvem polletju sposodila več, dodatno še za rezervo. Pri nas smo povečali zadolžitev za skoraj 5 milijard evrov, enkrat več kot je znašal primanjkljaj prvega polletja. Preračunano na letni nivo je to kar preko 20 % BDP, a ker zadošča za pokrivanje celoletnega primanjkljaja, dodatna zadolžitev ne bo potrebna, kar bo konec leta znižalo povečanje dolga na 10 % BDP (okvirno toliko se bo povečal javni dolg glede na BDP). 

 

 

Slovenija je na neslavnem prvem mestu, ko gre za polletni proračunski primanjkljaj.

 

 

Na naslednjem grafu je najprej prikazano, koliko je znižanje posameznih prihodkov prispevalo k primanjkljaju v višini 2,6 % BDP, na drugi sliki pa struktura dodatnih izdatkov. Kot rečeno, pri izpadu prihodkov ne odstopamo veliko od evropskega povprečja. Kot vidimo, smo izgubili nekaj več od drugih pri davkih na potrošnjo (DDV), precej manj tega davka so izgubili na primer Nemci. Za razliko od drugih pa imamo Slovenci manj izpada pri davkih na prejemke (dohodnina, socialni prejemki). Z nadomeščanjem čakanja na delo in plačilom prispevkov v Sloveniji sploh ni prišlo do izpada teh prilivov, prispevkov je bilo zbranih celo več. Nekaj večji izpad je bil še pri ostalih prihodkih, a v povprečju podobno kot v EU (podrobnosti po državah so na sliki).

 

 

Za razliko od drugih imamo Slovenci precej manj izpada pri davkih na prejemke.

 

 

Na tretji sliki je struktura primanjkljaja zaradi povečanih izdatkov države. Večina našega večjega primanjkljaja izhaja iz tega dela. Dodatni izdatki so nam odnesli kar 7,5 % BDP, enkrat več kot povprečje EU (3,3 %) in več kot v katerikoli državi. Največ so odnesle povečane subvencije, kjer so podobno politiko vodili edino Avstrijci, Nemci precej manj, Italijani pa teh izdatkov sploh niso imeli (!?). Nekoliko odstopamo tudi pri pokojninah in drugih socialnih izdatkih, več kot v drugih državah je šlo tudi za plače v javnem sektorju. Tudi izdatkov za investicije smo imeli nekaj več kot lani, medtem kot v povprečju EU kakega dodatnega primanjkljaja zaradi navedenih izdatkov ni bilo.

 

 

Več kot v drugih državah je šlo pri nas tudi za plače v javnem sektorju.

 

 

Po podatkih javnih financ, zbranih za prvo polletje v statističnih bazah Eurostat, smo torej v Sloveniji namenili največ dodatnih sredstev za pomoč podjetjem in posameznikom med vsemi državami EU in s tem pridelali tudi največji proračunski primanjkljaj (glede na BDP). Da je bil obseg pomoči velik, se nedvomno odraža tudi v dvigu povprečne plače, povečanih prilivov davščin od plače ter na koncu tudi v močno povečanih depozitih prebivalstva na bankah. Glede na ocene in primerjave, da je bila marsikje drugod ta pomoč bolje usmerjena, hitrejša in obsežnejša, ostaja pravzaprav odprto, zakaj finančni podatki kažejo drugačno sliko. Ali pa je bila pomoč pri nas izvedena manj učinkovito ter je zanemarila določene segmente prizadetih in določena bolj prizadeta področja? To na nek način potrjujejo tudi podatki o večjem izpadu pri davkih na potrošnjo. Vsekakor podatki zahtevajo podrobnejšo analizo, zakaj odstopamo tako močno v negativno smer in morebiti tudi korekcije kakšnih dosedanjih politik.

 

 

Še o strukturi proračunskih izdatkov

 

Ker so v zgornjih dveh slikah prikazane samo spremembe, ki so se letos zgodile pri javnofinančnih prihodkih/odhodkih, je mogoče zanimivo še pogledati, kakšni so bili celotni deleži posameznih vrst prihodkov in izdatkov v preteklem letu v navedenih državah. Na prvi sliki je struktura prihodkov, kjer smo jih v Sloveniji glede na BDP zbrali nekaj manj od povprečja. V zahodnih (razvitejših) državah pač zberejo še več davščin, odstopajo predvsem pri davkih na dohodek (dobiček). V nekdanjih vzhodnih državah je obseg zbranih davkov ter tudi izdatkov države glede na BDP manjši.

 

 

V razvitejših članicah zberejo še več davščin, odstopajo predvsem pri davkih na dohodek (dobiček).

 

 

Na drugi sliki pa je prikazana struktura izdatkov. Ti so bili v večini držav približno na nivoju prihodkov, saj se je v letu 2019 proračunski rezultat pri vseh večinoma gibal +/- 1 %, zato večjih razlik ni bilo. Med izdatki se vidi ključna razlika Slovenije do navedenih držav in tudi povprečja EU. Za pokojnine in druge socialne izdatke dajemo precej manjši delež BDP kot razvitejše države (!). To samo ponovno potrjuje, da je stalno ponavljanje, kako je Slovenija med vsemi državami najbolj ogrožena zaradi demografskih sprememb, precej zgrešeno in služi drugim politikam in ciljem. Vse ostale vrste izdatkov so dokaj podobne z drugimi državami. Tu je potrebno samo še ponoviti, da so to seveda strukture v nekem "običajnem" letu, da bodo letos precej porušene (spremenjene), a upamo, da že drugo leto precej bližje temu.

 

 

Za pokojnine in druge socialne izdatke dajemo pri nas precej manjši delež BDP kot razvitejše države (!).

 

 

(Drugi del prispevka bomo objavili v torek, 21. decembra.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
19
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.317
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.252
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.853
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.343
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.548
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.802
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.297
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.640
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.258
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.274