Razkrivamo

Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati

Strošek 15.000 evrov bi sicer čakal vsakega frizerja, gostinca ali pa radijsko postajo, ki bi javno predvajal glasbo in se ne bi strinjal z visokim računom IPF-a ali SAZAS-a. To je cena postopka pri Svetu za avtorsko pravo. Noro pa je, da stroškov v višini 15.000 evrov, ki pri marsikomu predstavlja celo polletni proračun, ne boste dobili povrnjenih, tudi  če zmagate. Zato se nikar ne pritožujte, ker IPF in SAZAS razpolagata z milijoni, ki gredo lahko v ta namen. Strošek 15 tisočakov, ki bi ga vložili v postopek, bi amortizirali šele v 5 do 10 letih, zato se rajši sprijaznite s poslovanjem v Sloveniji in plačujte. Če pa se kdo odloči za postopek, naj se pripravi, da mu bo Mlakarjeva s Sveta za avtorsko pravo izdala sklep, da pravnega interesa za to nima.

24.09.2014 21:36
Piše: Boris Meglič

Zaskrbljujoče je, da delujočega nadzora nad porabo sredstev SAZAS in IPF ni. Foto: Wikipedia

Princip delovanja je v bistvu preprost: če uporabnik na primer ne bo pristal na neopravičeno povišanje računa s 100 evrov na 300 evrov, mu IPF in SAZAS zagrozita z postopkom pred SAP, ki stane 15.000 evrov. Vložek v takšno pravdo bi opravičili oziroma amortizirali šele po več kot 6 letih pa še to zgolj zato, ker bi na ta način bila izguba najmanjša.

 

Pod sklep SAP podpisana Mojca Mlakar v obrazložitvi zavrnitve za prisostvovanje ugotavlja, da radijske postaje nimajo pravnega interesa za sodelovanje v postopku kjer država določa tarife za uporabo avtorske glasbe na teh istih postajah.

Kdor nima 15.000 evrov za strošek postopka, bo pač plačeval neopravičenih dodatnih 200 evrov mesečno 

 

15.000 evrov stane oporekanje pri svetu za avtorsko pravo (SAP) predsednice Mojce Mlakar, če vam SAZAS ali pa IPF, združenji, ki skrbita za razdeljevanje avtorskih sredstev med avtorje, zaračunata na primer 200 evrov mesečno preveč. Strošek 15.000 evrov sicer čaka vsakega uporabnika, ki se ne bi strinjal z visokim računom IPF ali SAZAS. Noro pa je, da tudi če uporabnik zmaga, tega stroška v višini 15.000 evrov ne dobi povrnjenega.

 

Princip delovanja je v bistvu preprost: če uporabnik na primer ne bo pristal na neopravičeno povišanje računa s 100 evrov na 300 evrov, mu IPF in SAZAS zagrozita z postopkom pred SAP, ki stane 15.000 evrov. Uporabniki avtorskih del, med katerimi so tudi takšni, ki jim plačilo 15.000 evrskega računa odnese tudi polovico vseh celoletnih sredstev, se postopka tako ustrašijo in raje plačujejo za 200 evrov neopravičeno višji račun.

 

Njihova računica je jasna: 15 tisočakov s katerimi bi si znižali za 200 evrov neopravičeno previsok mesečni račun sploh nimajo, in jih tudi v nobenem primeru ne bi dobili nazaj (niti v primeru zmage) po drugi strani pa ta znesek zadošča za 6 let in 3 mesece plačevanja krivičnega računa kar pomeni, da bi vložek v takšno pravdo opravičili oziroma amortizirali šele po več kot 6 letih. 

 

 

Nenadzorovano trošenje za odvetniške stroške služi kot pritisk na uporabnike

 

Zaskrbljujoče je, da delujočega nadzora nad porabo sredstev SAZAS in IPF ni. Tako lahko ti dve organizaciji z nekaj milijonskim letnim proračunom po lastni želji in mili volji zapravljata denar avtorjev za odvetniške pisarne in sodne postopke, tudi pred SAP, ki za postopke zahteva po 15.000 evrov.

 

Tako se pred SAP v postopkih znajde SAZAS ali pa IPF, ki imata na razpolago milijone in nek majhen frizerski salon ali pa radio, ki letno razpolaga tudi z manj kot 50.000 evrov. Tak primer je radio Geoss, ki svoje pravice zaradi ekonomskih razlogov sploh ne more uveljavljat, ker bi uveljavljanje pravice takoj pomenilo bankrot podjetja. 

 

IPF je v letu 2013 tako za razne pravne postopke porabil kar 340.862 evrov (268.968 evrov stroški pravnih postopkov in 71.894 evrov za odvetniške storitve in pravno svetovanje), medtem ko je iz sodnih postopkov iztržil samo 319.196 evrov, kar je za 21.666 evrov manj kot je zanje plačal. To pomeni, da je IPF oškodoval, ne le udeležence v postopkih ampak tudi avtorje same, saj jih pravde stanejo več kot iz njih iztržijo in si posledično razdelijo.

 

Sicer pa neopravičeno trošenje sredstev avtorjev pri IPF ni nič presenetljivega. Sodelavci IPF zaradi sodelovanja s tujino letno za potovanja potrošijo 25.294 evrov, medtem ko iz tujine ustvarijo le za 1.230 evrov prihodkov. Za pohode na tujino (beri : izlete) IPF-ovci porabijo kar 20 – krat več kot na ta račun ustvarijo prihodkov a če to ne moti avtorjev ne moti niti Portal Plus saj gre za sredstva izvajalce, ki bi si jih lahko razdelili če ne bi IPF-ovcem plačevali izlete v tujino.

 

 

Predsednica SAP Mlakarjeva najprej pozove k sodelovanju v postopku določanje tarif, ki naj bi jih plačale radijske postaje. Po plačilu 15.000 evrov stroškov postopka pa jih zavrne z razlago, da nimajo pravnega interesa, čeprav te tarife v veliko primerih ogrožajo celo obstoj manjših radijskih postaj…

 

Ker slovenske radijske postaje niso pristale na skoraj 200 odstotno povišanje tarife IPF v času recesije, je IPF sprožil postopek pred SAP. Zato je predsednica SAP Mojca Mlakar 4. julija letos v uradnem listu objavila povabilo za sodelovanje v tem postopku. »Vsakdo, ki izkaže pravni interes in plača 15.000 EUR, lahko sodeluje piše v pozivu objavljenem v uradne listu«, je zapisala.

 

 

Predsednica SAP Mojca Mlakar pozove vse ki imajo pravni interes pri določanju tarife za uporabo avtorskih nosilcev zvoka (gre za uporabo avtorske glasbe), da v 15. dneh poravnajo 15.000 evrov če se želijo udeležiti postopka. Vir: Uradni list RS, št. 50, 4. julij 2014.

 

 

Na poziv so se odzvale radijske postaje: Radio Glas Ljubljane, Moj Radio Boris Sušin, Mahkovec Š & D Radio Geoss in Studio D novo Mesto.

 

 

 

Pod sklep SAP podpisana Mojca Mlakar v obrazložitvi zavrnitve za prisostvovanje ugotavlja, da radijske postaje nimajo pravnega interesa za sodelovanje v postopku kjer država določa tarife za uporabo avtorske glasbe na teh istih postajah. Tarifa sicer ključno vpliva na poslovanje radijskih postaj in predstavlja njihov temeljni produkt – glasbo samo zato se zdi razlaga Mlakarjeve najmanj čudna.

 

 

Mlakarjeva pribije še, da zoper njen sklep pritožbe ni. Boris Sušin z Mojega radia, ki nasprotuje dvigom tarife IPF, je Mlakarjevi nakazal 15 tisočakov pa kljub temu ne bo smel sodelovati v postopku.

 

 

Kdo pa ima pravni interes pri določanju tarif za radijske postaje če ne radijske postaje?

 

Zakon določa, da lahko sodeluje vsakdo, ki ima pravni interes. Zato se na Portalu Plus sprašujemo, kdo sploh ima pravni interes pri določanju tarif radijskim postajam, če ne radijske postaje same. Edini rezultat tega postopka je namreč ta, da je SAP prejel 30.000 evrov (15.000 s strani IPF in 15.000 s strani Borisa Sušina, ki zastopa Moj radio) za prisostvovanje v postopku v katerem ni možno prisostvovati.

 

Na ta način je Mojca Mlakar iz postopka izločila vse, ki bi lahko ugovarjali apetitom zavoda IPF, ki želi v času recesije povečati tarifo za vrtoglavih 200 odstotkov (in celo več). 

 

Ob tem velja dodati, da je SAZAS-u in IPF-u sorodna hrvaška organizacija - ZAMP v obdobju recesije svoje tarife celo znižala. Gre namreč za dejstvo, da se podjetja v tem obdobju le še stežka borijo za obstanek in za to, da lahko vsak mesec izplačajo plače. Tor pa predsednico SAP Mlakarjevo in direktorja IPF Štibernika ne gane in za slovensko poslovno okolje takšno ravnanje funkcionarjev ni niti presenetljivo.

 

 

Urad vlade za intelektualno lastnino: Tarifa IPF (proti kateri se pritožujejo radijske postaje) ni zakonita

 

Na spornost delovanja zavoda IPF je opozoril sicer tudi Urad vlade za intelektualno lastnino (URSIL) s tem ko je izdal sklep, v katerem je zavodu IPF naložil odpravo sporne nezakonite začasne tarife z učinkom od 9.1.2012. 

 

 

 

Mojca Mlakar na naša vprašanja odgovarja, da deluje skladno z zakonom, strokovno, neodvisno in nepristransko. Po prejemu našega eksplicitnega vprašanja ali je bila deležna poskusa »dajanja daril ali uslug« s strani IPF pa se je Mlakarjeva zavila v molk. Zakaj ne more preprosto zanikati, da je bila deležna poskusa korupcije?

 

Postavlja se vprašanje zakaj Mojca Mlakar ni znala zanikati, da je dobila ponudbo s strani IPF, da v zameno za "darilo" izključi iz postopka vse  radijske postaje. 

 

Mlakarjeva nam  v mailu najprej napiše, da nima časa obenem pa v istem mailu  kljub »pomanjkanju« časa na dolgo in široko razlaga delovanje SAP ter v istem dopisu na koncu doda, ne bo odgovarjala, saj ne sme komentirati postopka. Ker smo sklepali, da postopka res ne bo komentirala, smo poslali nova vprašanja. Prosili smo jo, naj odgovori samo z "da" ali "ne". 

 

Zastavili smo nedvoumno vprašanje ali je dobila obljubo darila ali druge usluge s strani IPF v zameno, da iz postopka izloči radijske postaje. Vprašali smo jo tudi, če je zadevo (poskus korupcije) prijavila ustreznim organom. Odgovora nismo dobili. Če ni korupcije in je vse zakonito, bi zadostovalo, da bi napisala "ne" a očitno zato obstajajo zadržki na kar smo bili na portalu opozorjeni. Ni treba biti pravni strokovnjak, da ugotoviš, kaj pomeni, če javni uslužbenec obmolkne, ko ga prosiš naj pisno zanika poskus korupcije…

Vsebina še ni lektorirana. Nelektorirano besedilo smo objavili v želji, da vam ga čimprej ponudimo v branje.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.766
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.481
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 806
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 999