Razkrivamo

Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati

Strošek 15.000 evrov bi sicer čakal vsakega frizerja, gostinca ali pa radijsko postajo, ki bi javno predvajal glasbo in se ne bi strinjal z visokim računom IPF-a ali SAZAS-a. To je cena postopka pri Svetu za avtorsko pravo. Noro pa je, da stroškov v višini 15.000 evrov, ki pri marsikomu predstavlja celo polletni proračun, ne boste dobili povrnjenih, tudi  če zmagate. Zato se nikar ne pritožujte, ker IPF in SAZAS razpolagata z milijoni, ki gredo lahko v ta namen. Strošek 15 tisočakov, ki bi ga vložili v postopek, bi amortizirali šele v 5 do 10 letih, zato se rajši sprijaznite s poslovanjem v Sloveniji in plačujte. Če pa se kdo odloči za postopek, naj se pripravi, da mu bo Mlakarjeva s Sveta za avtorsko pravo izdala sklep, da pravnega interesa za to nima.

24.09.2014 21:36
Piše: Boris Meglič

Zaskrbljujoče je, da delujočega nadzora nad porabo sredstev SAZAS in IPF ni. Foto: Wikipedia

Princip delovanja je v bistvu preprost: če uporabnik na primer ne bo pristal na neopravičeno povišanje računa s 100 evrov na 300 evrov, mu IPF in SAZAS zagrozita z postopkom pred SAP, ki stane 15.000 evrov. Vložek v takšno pravdo bi opravičili oziroma amortizirali šele po več kot 6 letih pa še to zgolj zato, ker bi na ta način bila izguba najmanjša.

 

Pod sklep SAP podpisana Mojca Mlakar v obrazložitvi zavrnitve za prisostvovanje ugotavlja, da radijske postaje nimajo pravnega interesa za sodelovanje v postopku kjer država določa tarife za uporabo avtorske glasbe na teh istih postajah.

Kdor nima 15.000 evrov za strošek postopka, bo pač plačeval neopravičenih dodatnih 200 evrov mesečno 

 

15.000 evrov stane oporekanje pri svetu za avtorsko pravo (SAP) predsednice Mojce Mlakar, če vam SAZAS ali pa IPF, združenji, ki skrbita za razdeljevanje avtorskih sredstev med avtorje, zaračunata na primer 200 evrov mesečno preveč. Strošek 15.000 evrov sicer čaka vsakega uporabnika, ki se ne bi strinjal z visokim računom IPF ali SAZAS. Noro pa je, da tudi če uporabnik zmaga, tega stroška v višini 15.000 evrov ne dobi povrnjenega.

 

Princip delovanja je v bistvu preprost: če uporabnik na primer ne bo pristal na neopravičeno povišanje računa s 100 evrov na 300 evrov, mu IPF in SAZAS zagrozita z postopkom pred SAP, ki stane 15.000 evrov. Uporabniki avtorskih del, med katerimi so tudi takšni, ki jim plačilo 15.000 evrskega računa odnese tudi polovico vseh celoletnih sredstev, se postopka tako ustrašijo in raje plačujejo za 200 evrov neopravičeno višji račun.

 

Njihova računica je jasna: 15 tisočakov s katerimi bi si znižali za 200 evrov neopravičeno previsok mesečni račun sploh nimajo, in jih tudi v nobenem primeru ne bi dobili nazaj (niti v primeru zmage) po drugi strani pa ta znesek zadošča za 6 let in 3 mesece plačevanja krivičnega računa kar pomeni, da bi vložek v takšno pravdo opravičili oziroma amortizirali šele po več kot 6 letih. 

 

 

Nenadzorovano trošenje za odvetniške stroške služi kot pritisk na uporabnike

 

Zaskrbljujoče je, da delujočega nadzora nad porabo sredstev SAZAS in IPF ni. Tako lahko ti dve organizaciji z nekaj milijonskim letnim proračunom po lastni želji in mili volji zapravljata denar avtorjev za odvetniške pisarne in sodne postopke, tudi pred SAP, ki za postopke zahteva po 15.000 evrov.

 

Tako se pred SAP v postopkih znajde SAZAS ali pa IPF, ki imata na razpolago milijone in nek majhen frizerski salon ali pa radio, ki letno razpolaga tudi z manj kot 50.000 evrov. Tak primer je radio Geoss, ki svoje pravice zaradi ekonomskih razlogov sploh ne more uveljavljat, ker bi uveljavljanje pravice takoj pomenilo bankrot podjetja. 

 

IPF je v letu 2013 tako za razne pravne postopke porabil kar 340.862 evrov (268.968 evrov stroški pravnih postopkov in 71.894 evrov za odvetniške storitve in pravno svetovanje), medtem ko je iz sodnih postopkov iztržil samo 319.196 evrov, kar je za 21.666 evrov manj kot je zanje plačal. To pomeni, da je IPF oškodoval, ne le udeležence v postopkih ampak tudi avtorje same, saj jih pravde stanejo več kot iz njih iztržijo in si posledično razdelijo.

 

Sicer pa neopravičeno trošenje sredstev avtorjev pri IPF ni nič presenetljivega. Sodelavci IPF zaradi sodelovanja s tujino letno za potovanja potrošijo 25.294 evrov, medtem ko iz tujine ustvarijo le za 1.230 evrov prihodkov. Za pohode na tujino (beri : izlete) IPF-ovci porabijo kar 20 – krat več kot na ta račun ustvarijo prihodkov a če to ne moti avtorjev ne moti niti Portal Plus saj gre za sredstva izvajalce, ki bi si jih lahko razdelili če ne bi IPF-ovcem plačevali izlete v tujino.

 

 

Predsednica SAP Mlakarjeva najprej pozove k sodelovanju v postopku določanje tarif, ki naj bi jih plačale radijske postaje. Po plačilu 15.000 evrov stroškov postopka pa jih zavrne z razlago, da nimajo pravnega interesa, čeprav te tarife v veliko primerih ogrožajo celo obstoj manjših radijskih postaj…

 

Ker slovenske radijske postaje niso pristale na skoraj 200 odstotno povišanje tarife IPF v času recesije, je IPF sprožil postopek pred SAP. Zato je predsednica SAP Mojca Mlakar 4. julija letos v uradnem listu objavila povabilo za sodelovanje v tem postopku. »Vsakdo, ki izkaže pravni interes in plača 15.000 EUR, lahko sodeluje piše v pozivu objavljenem v uradne listu«, je zapisala.

 

 

Predsednica SAP Mojca Mlakar pozove vse ki imajo pravni interes pri določanju tarife za uporabo avtorskih nosilcev zvoka (gre za uporabo avtorske glasbe), da v 15. dneh poravnajo 15.000 evrov če se želijo udeležiti postopka. Vir: Uradni list RS, št. 50, 4. julij 2014.

 

 

Na poziv so se odzvale radijske postaje: Radio Glas Ljubljane, Moj Radio Boris Sušin, Mahkovec Š & D Radio Geoss in Studio D novo Mesto.

 

 

 

Pod sklep SAP podpisana Mojca Mlakar v obrazložitvi zavrnitve za prisostvovanje ugotavlja, da radijske postaje nimajo pravnega interesa za sodelovanje v postopku kjer država določa tarife za uporabo avtorske glasbe na teh istih postajah. Tarifa sicer ključno vpliva na poslovanje radijskih postaj in predstavlja njihov temeljni produkt – glasbo samo zato se zdi razlaga Mlakarjeve najmanj čudna.

 

 

Mlakarjeva pribije še, da zoper njen sklep pritožbe ni. Boris Sušin z Mojega radia, ki nasprotuje dvigom tarife IPF, je Mlakarjevi nakazal 15 tisočakov pa kljub temu ne bo smel sodelovati v postopku.

 

 

Kdo pa ima pravni interes pri določanju tarif za radijske postaje če ne radijske postaje?

 

Zakon določa, da lahko sodeluje vsakdo, ki ima pravni interes. Zato se na Portalu Plus sprašujemo, kdo sploh ima pravni interes pri določanju tarif radijskim postajam, če ne radijske postaje same. Edini rezultat tega postopka je namreč ta, da je SAP prejel 30.000 evrov (15.000 s strani IPF in 15.000 s strani Borisa Sušina, ki zastopa Moj radio) za prisostvovanje v postopku v katerem ni možno prisostvovati.

 

Na ta način je Mojca Mlakar iz postopka izločila vse, ki bi lahko ugovarjali apetitom zavoda IPF, ki želi v času recesije povečati tarifo za vrtoglavih 200 odstotkov (in celo več). 

 

Ob tem velja dodati, da je SAZAS-u in IPF-u sorodna hrvaška organizacija - ZAMP v obdobju recesije svoje tarife celo znižala. Gre namreč za dejstvo, da se podjetja v tem obdobju le še stežka borijo za obstanek in za to, da lahko vsak mesec izplačajo plače. Tor pa predsednico SAP Mlakarjevo in direktorja IPF Štibernika ne gane in za slovensko poslovno okolje takšno ravnanje funkcionarjev ni niti presenetljivo.

 

 

Urad vlade za intelektualno lastnino: Tarifa IPF (proti kateri se pritožujejo radijske postaje) ni zakonita

 

Na spornost delovanja zavoda IPF je opozoril sicer tudi Urad vlade za intelektualno lastnino (URSIL) s tem ko je izdal sklep, v katerem je zavodu IPF naložil odpravo sporne nezakonite začasne tarife z učinkom od 9.1.2012. 

 

 

 

Mojca Mlakar na naša vprašanja odgovarja, da deluje skladno z zakonom, strokovno, neodvisno in nepristransko. Po prejemu našega eksplicitnega vprašanja ali je bila deležna poskusa »dajanja daril ali uslug« s strani IPF pa se je Mlakarjeva zavila v molk. Zakaj ne more preprosto zanikati, da je bila deležna poskusa korupcije?

 

Postavlja se vprašanje zakaj Mojca Mlakar ni znala zanikati, da je dobila ponudbo s strani IPF, da v zameno za "darilo" izključi iz postopka vse  radijske postaje. 

 

Mlakarjeva nam  v mailu najprej napiše, da nima časa obenem pa v istem mailu  kljub »pomanjkanju« časa na dolgo in široko razlaga delovanje SAP ter v istem dopisu na koncu doda, ne bo odgovarjala, saj ne sme komentirati postopka. Ker smo sklepali, da postopka res ne bo komentirala, smo poslali nova vprašanja. Prosili smo jo, naj odgovori samo z "da" ali "ne". 

 

Zastavili smo nedvoumno vprašanje ali je dobila obljubo darila ali druge usluge s strani IPF v zameno, da iz postopka izloči radijske postaje. Vprašali smo jo tudi, če je zadevo (poskus korupcije) prijavila ustreznim organom. Odgovora nismo dobili. Če ni korupcije in je vse zakonito, bi zadostovalo, da bi napisala "ne" a očitno zato obstajajo zadržki na kar smo bili na portalu opozorjeni. Ni treba biti pravni strokovnjak, da ugotoviš, kaj pomeni, če javni uslužbenec obmolkne, ko ga prosiš naj pisno zanika poskus korupcije…

Vsebina še ni lektorirana. Nelektorirano besedilo smo objavili v želji, da vam ga čimprej ponudimo v branje.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.668
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.465
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.266
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.126
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.325
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.153
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.953
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.263
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.107
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 901