Komentar

Uredniški komentar: "Ni ga pralnega praška, ki bi opral vso svinjarijo slovenske politike."

Večna aktualnost Butalcev in Kozlovske sodbe v Višnji Gori dokazuje, kako se Slovenci ne morejo rešiti mlinskega kamna, ki so si ga kar sami zavezali okoli vratu, in to samo zato, da bi drug drugega nadzorovali in omejevali, se ovajali in si predvsem metali polena pod noge. Da slučajno ne bi bil kdo boljši od drugega! Že pred leti, ko so se kazale prve katastrofalne posledice železnega zakona negativne selekcije in posiljevanja z lažnim egalitarizmom ("Vsi smo enaki, čeprav niso vsi enako sposobni, delovni ali inteligentni!"), sem ugotavljal, da bi bili Slovenci olimpijski prvaki, če bi bilo metanje polen pod noge olimpijska disciplina. Toda - roko na srce - pred leti vseeno ni bilo tako hudo kot danes.

Slovencem je očitno imanentna potreba bo poniževanju soseda, torej sočloveka, pa naj to za skupnost pomeni še tako hudo prekletstvo. In če se ta narod ni uspel - vsaj mitološko - pobiti v času pokristjanjevanja ("Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi že dolgo bije za ..."), če se rdeči in črni niso uspeli zahrbtno in zverinsko potolči med II. svetovno vojno in po njej, potem se je z vzpostavitvijo nacionalne države pred skoraj tridesetimi leti pojavila nova priložnost, da svetu dokažemo, kako ni vsak narod sposoben postati nacija, kako si ne zasluži vsakdo imeti lastne države.

Pričujoči zapis nastaja "od zunaj", v tretjem mesecu prostovoljne emigracije, zato ga ne obremenjujejo dnevne psihoze, ki Slovencem grenijo že tako ali tako naporno življenje v času pandemije novega koronavirusa. Ker vojne, naravne katastrofe in drugi izredni dogodki iz ljudi potegnejo vse najboljše (dobroto, solidarnost, plemenitost, žrtvovanje ipd.), a hkrati tudi vse najslabše (zavist, preračunljivost, sebičnost, pohlep itd.), me ne čudi, da je epidemija Covid-19 med vsemi članicami Evropske unije najbolj udarila ravno v Sloveniji. Nikjer drugje namreč ni med politiki, sploh tistimi, ki niso na oblast, pa bi tam radi bili ne glede na ceno in posledice, nakopičenega toliko gneva, negativne energije in nizkotnih strasti. Svoje frustracije in komplekse bodo zdravili na ramenih celotnega naroda, pa četudi bi to pomenilo nacionalno katastrofo.

Nikakor in v ničemer ne zagovarjam akualne vladne garniture, ki je zagotovo "vredna svojega denarja", kot pravimo. Toda posadke, ki upravlja z državo v najbolj ključnih trenutkih, se ne odpokliče med vrhuncem krize, še posebej ne, če bi to lahko pripeljalo do še hujših posledic za državo. Pravzaprav izraz "odpoklicati", ki vsebinsko ustreza institutu konstruktivne nezaupnice, niti ni primeren, kajti glede na zgodovinski resentiment revolucije bi bil primerneje reči, da bi pri nas vlado najraje justificirali s strelom v tilnik, trupla pometali v Hudo jamo in na vladni palači izobesili zastavo Rdečih Khmerov.

18.12.2020 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   vlada   opozicija   DeSUS   Karl Erjavec   epidemija   Covid-19   Poncij Pilat   Matjaž Han   Evropska unija

Karl Erjavec lahko teoretično uspe in postane premier. Toda z njegovim novim političnim vzponom se ne rešuje prav ničesar, kajti kdor je že skoraj dvajset let del problema, ki se imenuje Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), pač ne more biti rešitev za Slovenijo.

Zmerjajte me, popljuvajte me, križajte me, vendar sem napisal samo tisto, v kar iz dneva v dan bolj verjamem. Pred dokončnim obupom me zaenkrat varuje srečna okoliščina, da je Slovenija članica Evropske unije in da njena politična "elita" ne more fizično uničiti države, čeprav je, če prav pomislim, na dobri poti, da ji to vseeno in vsaj deloma uspe. Dosežek, ki mu ni para v evropski nacionalni politiki, je zagotovo rušenje izvršilne veje oblasti sredi skrajno zaostrenih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa. Krizo jo sprožila majhna, egoistična, generacijsko naravnana politična stranka, ki promovira gerontokracijo in je utemeljena na manipulaciji, da je edinole ona tista, ki lahko "poskrbi" za upokojence. Krizo je sprožila spletka nekega politika, ki se je pred enim letom umaknil iz politike samo zato, da bi se lahko zdaj vrnil, si kot Poncij Pilat umil roke v krvi svoje žrtvovane naslednice in predhodnice obenem, se razglasil za Mesijo, ki nas lahko edini odreši janšizma in fašizma, in se ponudil za premierskega kandidata.

 

Ta človek, ob čigar dejanjih se mi obrača želodec, lahko teoretično celo uspe in postane premier. Toda z njegovim novim političnim vzponom se ne rešuje prav ničesar, kajti kdor je že skoraj dvajset let del problema, ki se imenuje Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), pač ne more biti rešitev za Slovenijo.

 

Upokojenski Pilat je namreč sodeloval takorekoč že v vseh vladah po letu 2000, levih, desnih in tistih nekje vmes, da bi nas danes lahko razveselil z novico, da se kmalu vidi v vlogi predsednika vlade. In proslula levica, od istoimenske stranke z nesrečnim mesečnikom na čelu, do eshatološko povsem izpraznjene socialne demokracije (kjer je zdaj osamljeni Matjaž Han edini predstavnik manjšine normalnih in razumnih), z vsemi egocentričnimi eksperimenti a la Bratušek & Šarec vmes, nima niti toliko ponosa, da bi Karla Erjavca, se globoko opravičujem za svoje izrazoslovje, končno poslala v kurac, ga politično izobčila in njegovo prevarantsko stranka prisilila, da se ob skorajšnji tridesetletnici spremeni v politično stranko, ki bo skladna z evropsko politično kulturo, če pa tega ne zmore, naj se samorazpusti oziroma gre na poslednje volitve, na katerih jo bodo druge stranke po nenapisanem dogovoru kolektivno razbile na prafaktorje; ta uboga, na nekakšnem antijanšizmu za silo skupaj skrpana levica je danes tako na psu, da je Erjavec zanjo očitno res Odrešenik. Človek ne ve, ali bi se krohotal ali zjokal nad to bedo, ki sama sebe imenuje opozicija.

 

Opozicija?!

 

Naj mi kdo posodi teleskop, kajti v slovenskem parlamentu mi ne uspe najti niti črke o od opozicije. Če kdo misli, da je opozicija nekaj primitivnih kričačev, ki bi s samostalnikom "fašizem" radi prišli na oblast, se moti. Opozicija je v parlamentu zato, da vladi gleda pod prste! Da javnost opozarja na stvari, ki jih vlada bodisi ne počne bodisi jih slabo počne! Opozicija je tudi zato, da davkoplačevalce opozarja na strahotno visok proračunski deficit in okrepljeno zadolževanje države. Če je opozicija res opozicija, se ukvarja z resnimi vprašanji in vladi zastavlja resna vprašanja, ob katerih se ljudje zamislijo in se začnejo spraševati, kdo si na prihodnjih volitvah še zasluži njihov glas.

 

Če je opozicija res opozicija, potem zažene vik in krik, ker je Slovenija na Sodišču Evropske unije ponovno izgubila tožbo; smo namreč edina članica Unije, ki je v policijski raciji na Banki Slovenije protipravno zasegla del arhiva Evropske centralne banke (ECB), s čemer je država pokazala, kaj si misli o vladavini prava. Policijski vdor na Banko Slovenije nas je kot državo postavil tja, kamor niti zloglasni Viktor Orban ne sodi, saj ni tako neumen, da bi v banko, ki je del evrosistema, poslal policijo. Zakaj je opozicija tiho? Ker je bila takrat, ko se je ta svinjarija dogajala, na oblasti. Ker je do vratu v dreku. Ampak o tem seveda niti besedice. Lažje je s prstom kazati na edinega političnega nasprotnika in kričati, da je to, kar počne, orbanizacija Slovenije.

 

Janša seveda počne marsikaj, kar politično ni oportuno. Dela neumnosti. Trmasto zaganjanje v mainstream medije, neprestano provociranje že tako ali tako popadljive nacionalke ali pranje Veselinovičevega umazanega perila na račun Slovenske tiskovne agencije res ni nek piarovski dosežek. Cui bono? Zadnjič sem prijatelja, ki ga je "afera STA" doletela v zelo izpostavljeni vlogi na strani "bad guys", pobaral, če zadeve niso mogli rešiti drugače, malce bolj prefinjeno, pa mi je zatrdil, da nikakor ne. Nisem se strinjal z njim. Če bi vlada v javnost spravila podatke o nesramno visokih osebnih dohodkih politično nastavljenega direktorja STA, vam zagotavljam, da bi ljudje v tednu, dveh ponoreli in Veselinovič bi se skrival doma. Podobno kot spomladi novinarski laureatus Blaž Zgaga. S to razliko, da Bojan po mojem vedenju nima diagnoze ...

 

V Sloveniji nimamo opozicije, občasno se v tej vlogi pojavi Zmago Jelinčič, pri kateremu pa nikoli ne veš, kakšen interes ga žene v konkretnem primeru. Namesto opozicije imamo v parlamentu delegate, ki ne zastopajo interesov svoje volilne baze, ampak nedefinirane skupine, delujoče iz ozadja, brez kakršne koli osebne odgovornosti ali moralne integritete. Zaradi tega bi bil že skrajni čas, da se v tej državi jasno in glasno pove, da nekdanji najvišji politiki in javni fukcionarji nimajo pravice še naprej voditi države v senci. kajti to, kar počnejo, je umazano do amena. In strahopetno obenem. Ravno tu je srčika problema, česar se ljudje niti ne zavedajo, ko govorijo o nekakšnih stricih ali tetah iz ozadja, globoki državi itd. Strah. Starčke, ki naj bi upravljali državo iz ozadja (pa v resnici vse skupaj sploh ni tako črno-belo, verjemite!), je predvsem strah. Strah pred staranjem, strah pred izgubo privilegijev, strah pred smrtjo. Ali pa zgolj strah, da bi jih neznanec na ulici prezirljivo pogledal, preklel in jim pljunil v ksiht.

 

 

***

 

Tistim, ki vsaj približno sledijo dogajanju v drugih deželah, je jasno, da imajo tudi tam večje ali manjše probleme, da ljudje tudi tam umirajo, da so zdravstveni sistemi na robu zmogljvosti, da se parlamentarci dajejo zaradi iskanja krivcev za slabo epidemiološko sliko in da na govorniških pultih bizarno dokazujejo, kako je tudi kokakola pozitivna na covid testu, da nekatere neparlamentarne stranke grozijo z ulico in kazenskimi pregoni vladnih ministrov, da marsikje različni "strokovnjaki" govorijo o orjaški globalni zaroti, za katero se po novem skriva Bill Gates, da so celo nekateri mainstream mediji podlegli teorijam zarote itd. Prav tako ni skrivnost, da marsikje po Evropi (in svetu) posamezniki, skupine državljanov in različne civilne organizacije na takšen ali drugačen način protestirajo zaradi ukrepov, ki so jih oblasti prejele, da bi zajezile širjenje pandemije Covid-19. Niso pa vsi, ki se ne strinjajo z ukrepi, benevolentni in miroljubni. Ponekod razbijajo izložbe, zažigajo avtomobile in napadajo varnostne organe. Toda to niso protestniki, pač pa urbana gverila, anarhisti, radikalci, skrajneži in ostali nasilneži, ki jim je v resnici vseeno za Covid-19, gripo, Donalda Trumpa, G8, OECD ali globalizacijo - kajti oni se fanatično borijo proti vsemu, kar predstavlja grožnjo njihovi percepciji sveta ali duha.

 

Takšne fanatike na ulici ustavi samo argument sile. Vodni top, gumijevke, solzilec ali v skrajnem primeru pravo orožje. Pogajanj ni, ker gre za zakon močnejšega. Nekateri fanatiki se ne borijo kolektivno na ulicah, pač pa delujejo kot vojaki religije ali ideologije, pri čemer je povsem vseeno, če so kristjani, muslimani, budisti ali privrženci Che Guevare. To, da smo zahodnjaki po 11. septembru obsedeni z islamskim verskim terorizmom, je predvsem posledica strahu, ki nam je zlezel pod kožo in ga nekateri čutijo v kosteh že ob pogledu na mošejo.

 

Razlike med tistimi, ki se proti sistemu borijo z nasiljem, ki namesto argumentov uporabljajo ulico, in tistimi, ki verjamejo, da za spopad različnih idej, prepričanj in argumentov obstaja poseben prostor, ki so mu naši stari rekli forum ali agora, danes pa ga poznamo pod imenom parlament, se na žalost med vsako krizo ali izrednimi dogodki zmanjšujejo. Opozicija, ki naj bi kultivirano nadzorovala oblast in - skupaj s sodno vejo - skrbela za normalno delovanje sistema zavor in ravnovesij, ponekod izgublja razum. Zlasti tam, kjer je demokratična tradicija španska vas. Seveda je nevarnost vzajemna - hitro se zgodi, da podivja tudi oblast, sploh tam, kjer ima v rokah preveč moči. Dežele srednje in vzhodne Evrope, ki so po koncu II. svetovne vojne padle v "tovariški objem" Moskve, so eksemplaričen primer za to (Poljska, Madžarska).

 

Toda Slovenija je daleč o tega, da bi oblast pridobila preveč vzvodov ali moči. Poraz za porazom, ki ga Janša et company doživljajo v "vojni" z mediji in civilno družbo, dokazuje, da je razmerje moči pri nas zabetonirano do te mere, da ima levo-liberalni del (civilne) družbe absolutno premoč takorekoč v vseh segmentih, posebej pa medijski podpori, financiranju in družbeno relevatni vlogi.

 

 

***

 

Ukrepi, ki veljajo v Sloveniji, še zdaleč niso najbolj restriktivni v Evropi ali na svetu. Je pa res, da očitno niso dovolj učinkoviti. Ali je to neposredna odgovornost vlade, še zlasti zdaj že bivšega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, ki je po naših napovedih pobegnil s fronte v ključnem obdobju boja z epidemijo, je zagotovo tudi politično vprašanje. Opozicija, če bi jo imeli, bi se morala ukvarjati s tem. Toda opozicijo ta hip zanima samo oblast. V normalnih okoliščinah je to nekaj - običajnega. V izrednih pač ne. Vlade se ne ruši, ko je država v takšni hudi krizi. "Ni ga pralnega praška, ki bi opral vso svinjarijo slovenske politike", sem zapisal v četrtek na tviterju. Ugotovitev lahko samo dopolnim, da je tokrat nujno s prstom pokazati na tiste politične stranke in njihove vodilne politike, ki so neposredno odgovorni za to, da lahko sredi epidemije ostanemo brez vlade s polnimi pooblastili ali dobimo neko novo klovnovsko ekipo, s katero se bo Slovenija dokončno osmešila med predsedovanjem EU.

 

Mislim, da ni odveč zaključiti s politično povsem korektnim pozivom Karlu Erjavcu, Alenki Bratušek, Tanji Fajon, Luki Mescu in "prestopnikom" iz SMC: Počnite, kar vas je volja, ampak zgodovina je prej ko slej neizprosen sodnik!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
0
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.297
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.249
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.849
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.338
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.532
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.791
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.263
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.631
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.252
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.270