Komentar

Uredniški komentar: "Ni ga pralnega praška, ki bi opral vso svinjarijo slovenske politike."

Večna aktualnost Butalcev in Kozlovske sodbe v Višnji Gori dokazuje, kako se Slovenci ne morejo rešiti mlinskega kamna, ki so si ga kar sami zavezali okoli vratu, in to samo zato, da bi drug drugega nadzorovali in omejevali, se ovajali in si predvsem metali polena pod noge. Da slučajno ne bi bil kdo boljši od drugega! Že pred leti, ko so se kazale prve katastrofalne posledice železnega zakona negativne selekcije in posiljevanja z lažnim egalitarizmom ("Vsi smo enaki, čeprav niso vsi enako sposobni, delovni ali inteligentni!"), sem ugotavljal, da bi bili Slovenci olimpijski prvaki, če bi bilo metanje polen pod noge olimpijska disciplina. Toda - roko na srce - pred leti vseeno ni bilo tako hudo kot danes.

Slovencem je očitno imanentna potreba bo poniževanju soseda, torej sočloveka, pa naj to za skupnost pomeni še tako hudo prekletstvo. In če se ta narod ni uspel - vsaj mitološko - pobiti v času pokristjanjevanja ("Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi že dolgo bije za ..."), če se rdeči in črni niso uspeli zahrbtno in zverinsko potolči med II. svetovno vojno in po njej, potem se je z vzpostavitvijo nacionalne države pred skoraj tridesetimi leti pojavila nova priložnost, da svetu dokažemo, kako ni vsak narod sposoben postati nacija, kako si ne zasluži vsakdo imeti lastne države.

Pričujoči zapis nastaja "od zunaj", v tretjem mesecu prostovoljne emigracije, zato ga ne obremenjujejo dnevne psihoze, ki Slovencem grenijo že tako ali tako naporno življenje v času pandemije novega koronavirusa. Ker vojne, naravne katastrofe in drugi izredni dogodki iz ljudi potegnejo vse najboljše (dobroto, solidarnost, plemenitost, žrtvovanje ipd.), a hkrati tudi vse najslabše (zavist, preračunljivost, sebičnost, pohlep itd.), me ne čudi, da je epidemija Covid-19 med vsemi članicami Evropske unije najbolj udarila ravno v Sloveniji. Nikjer drugje namreč ni med politiki, sploh tistimi, ki niso na oblast, pa bi tam radi bili ne glede na ceno in posledice, nakopičenega toliko gneva, negativne energije in nizkotnih strasti. Svoje frustracije in komplekse bodo zdravili na ramenih celotnega naroda, pa četudi bi to pomenilo nacionalno katastrofo.

Nikakor in v ničemer ne zagovarjam akualne vladne garniture, ki je zagotovo "vredna svojega denarja", kot pravimo. Toda posadke, ki upravlja z državo v najbolj ključnih trenutkih, se ne odpokliče med vrhuncem krize, še posebej ne, če bi to lahko pripeljalo do še hujših posledic za državo. Pravzaprav izraz "odpoklicati", ki vsebinsko ustreza institutu konstruktivne nezaupnice, niti ni primeren, kajti glede na zgodovinski resentiment revolucije bi bil primerneje reči, da bi pri nas vlado najraje justificirali s strelom v tilnik, trupla pometali v Hudo jamo in na vladni palači izobesili zastavo Rdečih Khmerov.

18.12.2020 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   vlada   opozicija   DeSUS   Karl Erjavec   epidemija   Covid-19   Poncij Pilat   Matjaž Han   Evropska unija

Karl Erjavec lahko teoretično uspe in postane premier. Toda z njegovim novim političnim vzponom se ne rešuje prav ničesar, kajti kdor je že skoraj dvajset let del problema, ki se imenuje Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), pač ne more biti rešitev za Slovenijo.

Zmerjajte me, popljuvajte me, križajte me, vendar sem napisal samo tisto, v kar iz dneva v dan bolj verjamem. Pred dokončnim obupom me zaenkrat varuje srečna okoliščina, da je Slovenija članica Evropske unije in da njena politična "elita" ne more fizično uničiti države, čeprav je, če prav pomislim, na dobri poti, da ji to vseeno in vsaj deloma uspe. Dosežek, ki mu ni para v evropski nacionalni politiki, je zagotovo rušenje izvršilne veje oblasti sredi skrajno zaostrenih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa. Krizo jo sprožila majhna, egoistična, generacijsko naravnana politična stranka, ki promovira gerontokracijo in je utemeljena na manipulaciji, da je edinole ona tista, ki lahko "poskrbi" za upokojence. Krizo je sprožila spletka nekega politika, ki se je pred enim letom umaknil iz politike samo zato, da bi se lahko zdaj vrnil, si kot Poncij Pilat umil roke v krvi svoje žrtvovane naslednice in predhodnice obenem, se razglasil za Mesijo, ki nas lahko edini odreši janšizma in fašizma, in se ponudil za premierskega kandidata.

 

Ta človek, ob čigar dejanjih se mi obrača želodec, lahko teoretično celo uspe in postane premier. Toda z njegovim novim političnim vzponom se ne rešuje prav ničesar, kajti kdor je že skoraj dvajset let del problema, ki se imenuje Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), pač ne more biti rešitev za Slovenijo.

 

Upokojenski Pilat je namreč sodeloval takorekoč že v vseh vladah po letu 2000, levih, desnih in tistih nekje vmes, da bi nas danes lahko razveselil z novico, da se kmalu vidi v vlogi predsednika vlade. In proslula levica, od istoimenske stranke z nesrečnim mesečnikom na čelu, do eshatološko povsem izpraznjene socialne demokracije (kjer je zdaj osamljeni Matjaž Han edini predstavnik manjšine normalnih in razumnih), z vsemi egocentričnimi eksperimenti a la Bratušek & Šarec vmes, nima niti toliko ponosa, da bi Karla Erjavca, se globoko opravičujem za svoje izrazoslovje, končno poslala v kurac, ga politično izobčila in njegovo prevarantsko stranka prisilila, da se ob skorajšnji tridesetletnici spremeni v politično stranko, ki bo skladna z evropsko politično kulturo, če pa tega ne zmore, naj se samorazpusti oziroma gre na poslednje volitve, na katerih jo bodo druge stranke po nenapisanem dogovoru kolektivno razbile na prafaktorje; ta uboga, na nekakšnem antijanšizmu za silo skupaj skrpana levica je danes tako na psu, da je Erjavec zanjo očitno res Odrešenik. Človek ne ve, ali bi se krohotal ali zjokal nad to bedo, ki sama sebe imenuje opozicija.

 

Opozicija?!

 

Naj mi kdo posodi teleskop, kajti v slovenskem parlamentu mi ne uspe najti niti črke o od opozicije. Če kdo misli, da je opozicija nekaj primitivnih kričačev, ki bi s samostalnikom "fašizem" radi prišli na oblast, se moti. Opozicija je v parlamentu zato, da vladi gleda pod prste! Da javnost opozarja na stvari, ki jih vlada bodisi ne počne bodisi jih slabo počne! Opozicija je tudi zato, da davkoplačevalce opozarja na strahotno visok proračunski deficit in okrepljeno zadolževanje države. Če je opozicija res opozicija, se ukvarja z resnimi vprašanji in vladi zastavlja resna vprašanja, ob katerih se ljudje zamislijo in se začnejo spraševati, kdo si na prihodnjih volitvah še zasluži njihov glas.

 

Če je opozicija res opozicija, potem zažene vik in krik, ker je Slovenija na Sodišču Evropske unije ponovno izgubila tožbo; smo namreč edina članica Unije, ki je v policijski raciji na Banki Slovenije protipravno zasegla del arhiva Evropske centralne banke (ECB), s čemer je država pokazala, kaj si misli o vladavini prava. Policijski vdor na Banko Slovenije nas je kot državo postavil tja, kamor niti zloglasni Viktor Orban ne sodi, saj ni tako neumen, da bi v banko, ki je del evrosistema, poslal policijo. Zakaj je opozicija tiho? Ker je bila takrat, ko se je ta svinjarija dogajala, na oblasti. Ker je do vratu v dreku. Ampak o tem seveda niti besedice. Lažje je s prstom kazati na edinega političnega nasprotnika in kričati, da je to, kar počne, orbanizacija Slovenije.

 

Janša seveda počne marsikaj, kar politično ni oportuno. Dela neumnosti. Trmasto zaganjanje v mainstream medije, neprestano provociranje že tako ali tako popadljive nacionalke ali pranje Veselinovičevega umazanega perila na račun Slovenske tiskovne agencije res ni nek piarovski dosežek. Cui bono? Zadnjič sem prijatelja, ki ga je "afera STA" doletela v zelo izpostavljeni vlogi na strani "bad guys", pobaral, če zadeve niso mogli rešiti drugače, malce bolj prefinjeno, pa mi je zatrdil, da nikakor ne. Nisem se strinjal z njim. Če bi vlada v javnost spravila podatke o nesramno visokih osebnih dohodkih politično nastavljenega direktorja STA, vam zagotavljam, da bi ljudje v tednu, dveh ponoreli in Veselinovič bi se skrival doma. Podobno kot spomladi novinarski laureatus Blaž Zgaga. S to razliko, da Bojan po mojem vedenju nima diagnoze ...

 

V Sloveniji nimamo opozicije, občasno se v tej vlogi pojavi Zmago Jelinčič, pri kateremu pa nikoli ne veš, kakšen interes ga žene v konkretnem primeru. Namesto opozicije imamo v parlamentu delegate, ki ne zastopajo interesov svoje volilne baze, ampak nedefinirane skupine, delujoče iz ozadja, brez kakršne koli osebne odgovornosti ali moralne integritete. Zaradi tega bi bil že skrajni čas, da se v tej državi jasno in glasno pove, da nekdanji najvišji politiki in javni fukcionarji nimajo pravice še naprej voditi države v senci. kajti to, kar počnejo, je umazano do amena. In strahopetno obenem. Ravno tu je srčika problema, česar se ljudje niti ne zavedajo, ko govorijo o nekakšnih stricih ali tetah iz ozadja, globoki državi itd. Strah. Starčke, ki naj bi upravljali državo iz ozadja (pa v resnici vse skupaj sploh ni tako črno-belo, verjemite!), je predvsem strah. Strah pred staranjem, strah pred izgubo privilegijev, strah pred smrtjo. Ali pa zgolj strah, da bi jih neznanec na ulici prezirljivo pogledal, preklel in jim pljunil v ksiht.

 

 

***

 

Tistim, ki vsaj približno sledijo dogajanju v drugih deželah, je jasno, da imajo tudi tam večje ali manjše probleme, da ljudje tudi tam umirajo, da so zdravstveni sistemi na robu zmogljvosti, da se parlamentarci dajejo zaradi iskanja krivcev za slabo epidemiološko sliko in da na govorniških pultih bizarno dokazujejo, kako je tudi kokakola pozitivna na covid testu, da nekatere neparlamentarne stranke grozijo z ulico in kazenskimi pregoni vladnih ministrov, da marsikje različni "strokovnjaki" govorijo o orjaški globalni zaroti, za katero se po novem skriva Bill Gates, da so celo nekateri mainstream mediji podlegli teorijam zarote itd. Prav tako ni skrivnost, da marsikje po Evropi (in svetu) posamezniki, skupine državljanov in različne civilne organizacije na takšen ali drugačen način protestirajo zaradi ukrepov, ki so jih oblasti prejele, da bi zajezile širjenje pandemije Covid-19. Niso pa vsi, ki se ne strinjajo z ukrepi, benevolentni in miroljubni. Ponekod razbijajo izložbe, zažigajo avtomobile in napadajo varnostne organe. Toda to niso protestniki, pač pa urbana gverila, anarhisti, radikalci, skrajneži in ostali nasilneži, ki jim je v resnici vseeno za Covid-19, gripo, Donalda Trumpa, G8, OECD ali globalizacijo - kajti oni se fanatično borijo proti vsemu, kar predstavlja grožnjo njihovi percepciji sveta ali duha.

 

Takšne fanatike na ulici ustavi samo argument sile. Vodni top, gumijevke, solzilec ali v skrajnem primeru pravo orožje. Pogajanj ni, ker gre za zakon močnejšega. Nekateri fanatiki se ne borijo kolektivno na ulicah, pač pa delujejo kot vojaki religije ali ideologije, pri čemer je povsem vseeno, če so kristjani, muslimani, budisti ali privrženci Che Guevare. To, da smo zahodnjaki po 11. septembru obsedeni z islamskim verskim terorizmom, je predvsem posledica strahu, ki nam je zlezel pod kožo in ga nekateri čutijo v kosteh že ob pogledu na mošejo.

 

Razlike med tistimi, ki se proti sistemu borijo z nasiljem, ki namesto argumentov uporabljajo ulico, in tistimi, ki verjamejo, da za spopad različnih idej, prepričanj in argumentov obstaja poseben prostor, ki so mu naši stari rekli forum ali agora, danes pa ga poznamo pod imenom parlament, se na žalost med vsako krizo ali izrednimi dogodki zmanjšujejo. Opozicija, ki naj bi kultivirano nadzorovala oblast in - skupaj s sodno vejo - skrbela za normalno delovanje sistema zavor in ravnovesij, ponekod izgublja razum. Zlasti tam, kjer je demokratična tradicija španska vas. Seveda je nevarnost vzajemna - hitro se zgodi, da podivja tudi oblast, sploh tam, kjer ima v rokah preveč moči. Dežele srednje in vzhodne Evrope, ki so po koncu II. svetovne vojne padle v "tovariški objem" Moskve, so eksemplaričen primer za to (Poljska, Madžarska).

 

Toda Slovenija je daleč o tega, da bi oblast pridobila preveč vzvodov ali moči. Poraz za porazom, ki ga Janša et company doživljajo v "vojni" z mediji in civilno družbo, dokazuje, da je razmerje moči pri nas zabetonirano do te mere, da ima levo-liberalni del (civilne) družbe absolutno premoč takorekoč v vseh segmentih, posebej pa medijski podpori, financiranju in družbeno relevatni vlogi.

 

 

***

 

Ukrepi, ki veljajo v Sloveniji, še zdaleč niso najbolj restriktivni v Evropi ali na svetu. Je pa res, da očitno niso dovolj učinkoviti. Ali je to neposredna odgovornost vlade, še zlasti zdaj že bivšega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, ki je po naših napovedih pobegnil s fronte v ključnem obdobju boja z epidemijo, je zagotovo tudi politično vprašanje. Opozicija, če bi jo imeli, bi se morala ukvarjati s tem. Toda opozicijo ta hip zanima samo oblast. V normalnih okoliščinah je to nekaj - običajnega. V izrednih pač ne. Vlade se ne ruši, ko je država v takšni hudi krizi. "Ni ga pralnega praška, ki bi opral vso svinjarijo slovenske politike", sem zapisal v četrtek na tviterju. Ugotovitev lahko samo dopolnim, da je tokrat nujno s prstom pokazati na tiste politične stranke in njihove vodilne politike, ki so neposredno odgovorni za to, da lahko sredi epidemije ostanemo brez vlade s polnimi pooblastili ali dobimo neko novo klovnovsko ekipo, s katero se bo Slovenija dokončno osmešila med predsedovanjem EU.

 

Mislim, da ni odveč zaključiti s politično povsem korektnim pozivom Karlu Erjavcu, Alenki Bratušek, Tanji Fajon, Luki Mescu in "prestopnikom" iz SMC: Počnite, kar vas je volja, ampak zgodovina je prej ko slej neizprosen sodnik!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
11
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.663
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.345
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.459
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.009
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.316
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.372
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.192
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 1.010
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.307
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.224