Komentar

Ko postaviš preteklost pred vrata, se ti ta zagotovo vrne skozi okno

Obstajata dva posplošena pristopa arhitekturnega zapeljevanja, ki rezultirata v objektnost. Arhitektura kot ideološko-kapitalsko zapeljevanje z močjo, s silo države. In arhitektura kot umetnost, ki človeka zapeljuje z estetiko. Prva pušča za seboj utrdbe, druga pa funkcionalne estetske forme. Menim, da ne obstaja vsa resnica o našem bivanju v posamični umetnini, pa naj bo ta še tako genialna, temveč je prisotna znotraj stilnega čudeža. Z besedo "čudež" ravnam nasploh zelo previdno, a pri oblikovanju stila nastopi dobesedno čudenje.

20.12.2020 03:54
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   arhitektura   Jo Klek   Josip Seissel   nadrealizem   Zenit   konstruktivizem   Edvard Ravnikar   SHS   Pafama   Dunaj   Zagreb

Arhitektura je ves moj spomin na mesta sveta, ki sem jih doživel.

Arhitektura je ves moj spomin na mesta sveta, ki sem jih doživel. Na tlorise meropol, na njihovo vzorčenje nižjega in višjega reda in na njihove kardinalne nevrone. Širjenje vzorcev od središča mesta na vse strani proti obrobju ali geometrično vzporedno širjenje od vzhoda proti zahodu in od juga proti severu. Arhitektura je zame numerično zaporedje starih in umeščanje novih struktur. Arhitektura je zame doživljanje arhitekturnih knjig in arhitekturnih razstav.

 

Res je, neprestano bi morali ohranjati zavest o gradnji naše realnosti. Nanjo bi nas morala kritičino vsak dan opozarjati arhitekturna stroka. Umrli bi od smeha, če bi vam opisal moje pradavno srečanje z arhitektom Edvardom Ravnikarjem. Svojo umetniško-arhitekturno strategijo imenujem Lazarjev arhitekturni algoritem. Čeprav je moj današnji komentar v celoti posvečen zgodnjemu opusu arhitekta Jo Kleka, si želim, da bi nad besedilom lebdel Lazarjev arhitekturni algoritem. Zakaj? Za vsak slučaj. Predvsem zato, ker imam natančno izdelano zavest o zgodovinskem revizionizmu, tako pozitivnemu kot ideološko izprijenemu.

 

Pred vami imam namen komentirati preteklost. Moder arhitekt je pred davnimi leti izjavil: ko postaviš preteklost pred vrata, se ti ta zagotovo vrne skozi okno. Obstajata dva posplošena pristopa arhitekturnega zapeljevanja, ki rezultirata v objektnost. Arhitektura kot ideološko-kapitalsko zapeljevanje z močjo, s silo države. In arhitektura kot umetnost, ki človeka zapeljuje z estetiko. Prva pušča za seboj utrdbe, druga pa funkcionalne estetske forme. Menim, da ne obstaja vsa resnica o našem bivanju v posamični umetnini, pa naj bo ta še tako genialna, temveč je prisotna znotraj stilnega čudeža. Z besedo čudež ravnam nasploh zelo previdno, a pri oblikovanju stila nastopi dobesedno čudenje.

 

 

Pafama I.

 

Pred nekaj dnevi mi je zasvetila v elektronski pošti vizualizacija umetnika Jo Kleka z naslovom Pafama (nem. papieren-farben-material), polna pozabljenih razsežnosti. Nastala je leta 1922. Pozor! To je prva abstraktna umetnina, ki je nastala v našem okolju, oblikovana v naši nekdanji domovini SHS. Menim, da je že zaradi tega smiselno, da jo osvetlim in ozavestim. V trenutku njenega nastanka je imel njen avtor komaj osemnajst let. Z vizualnim delom Jo Kleka (psevdonim je povzel po vrhu na Velebitu) sem se prvič srečal v avantgardistični reviji Zenit. Njegove prve abstraktne vizualizacije majhnega formata so z desetletji popolnoma spremenile našo umetnost. Originale si lahko v prijaznejših časih ogledate v zagrebškem Muzeju suvremene umjetnosti. Jo Klek je začel svojo umetniško življenje kot avantgardist – scenograf, kostumograf. Po končnanem študiju arhitekture pa kot modernistični arhitekt.

 

 

Jo Klek alias Josip Seissel: Pafama

 

 

Modernisti so atraktirali svoje oblike prek ikoničnih arhitektur. Za razliko od kasnejših postmodernistov niso nikoli razmišljali o kontekstu, kaj šele regionalizmu. Večina modernističnih arhitekturnih naporov je bila usmerjenih v kategorične prelome. Avantgardistične prostorske oblike pa so bile le podaljški telesa. To se izvrstno vidi v skici Jo Kleka za kostumografijo predstave umetniške skupine Travellerji z naslovom Oni prihajajo. Klekove prve umetniške ideje so dobile gradbeno lokacijo na straneh umetniške revije Zenit, ki jo je kot srednješolec občudoval, a se je zelo kmalu z urednikom revije Ljubomirjem Micićem razšel. Objava njegovih vizualizacij v reviji Zenit je močno vplivala tudi na takratno mlado Ljubljano. Ta si je v tistem času avtentično želela intenzivnih povezav z Zagrebom in Beogradom.

 

Prva konceptualizacija Jo Klekove arhitekture je bila usmerjena v nikogaršnje telo. To so sekularni volumni, namenjeni duhovni vertikalizaciji. To je najbolj vidno v konceptualizaciji arhitekture Zeniteum I. in Zeniteum II.

 

Koncept je orodje za oblikovanje umetnin. To je pomenilo na Balkanu po prvi svetovni vojni "preskočiti" ruralizacijo. Imperialni Dunaj je pred očmi naših pradedov dobesedno izpuhtel. Sedeminsedemdeset let je minilo, da so na Dunaju ponovno začeli graditi svojo suverenost z gradnjo prve stolpnice. Ne pozabite, da jo je načrtoval pol Slovenec, pol Srb, arhitekt Boris Podrecca, tržaški učenec konstruktivista Avgusta Černigoja.

 

Avantgardistična zavest je leta 1922 projecirala geometrična arhitekturna stanja. S pomočjo geometrije je mobilizira poglede bralcev revije Zenit. Avantgardisti so projektno, za razliko od modernistov, oblikovali manjše arhitekturne strukture – npr. kioske. Forma kioskov, ki izhaja iz 13. stoletja in je odprta v vse smeri, bazično povezuje različna tkiva mesta. Na kioskih se zelo dobro vidi družbena razsežnost arhitekture.

 

 

Pafama II.

 

Povzemam opis konstrukcije kolaža Pafama, velikega 17 x 17 cm, položenega na modro (Zuckerblau) podlago velikosti 22,6 x 31cm po umetnostni zgodovinarki Veri Pintarič Horvat:

 

Umetnik je vzpostavil sliko z načelom konstruiranja. Na črno ozadje kvadrata je v samo središče slike postavil rdeči trikotnik, položen čez beli valj, ki je položen diagonalno. Nasprotno od postavljene bele usmerjenosti slike. To dela majhno geometrično konstrukcijo uravnoteženo. Vsi drugi deli, pravokotnik in kvadrat, kakor tudi del nepravilnega kroga, ki se nadaljuje v rumeno površino, so povezani z belo usmeritvijo. Rumen krog je osnova v črno praznem prostoru. Smer in protismer sta logično konstruirani v sliki: rdeči trikotnik prevladujeta v sliki. Prvokotnik ima tudi svoj trikotnik. Največji prvokotnik je v spodnjem delu razdeljen v trikotnik srebrne barve. V zgornjem delu, kjer se dotika kvadrata, ga deli postrani. S tem nastane prirezan oster trikotnik. Nad njim pa komaj viden trikotnik. Gledamo trikotništvo pravokotne površine, ki se pogosto pojavljajo v analitičnem kubizmu. 

 

Jo Klek se je v svojem drugem arhitekturnem obdobju vrni k svojemu imenu. Od pseudonima Jo Klek k imenu Josip Seissel. V drugem obdobju se je popolnoma posvetil analitični modernistični arhitekturi in urbanizmu. Njegovo drugo umetniško obdobje ni predmet mojega današnjega reflektiranja. Nekateri umetnostni zgodovinarji iz šestdesetih let so nam poročali, da ga je bilo celo sram svojega mladostniškega dela v kontekstu revije Zenit, predvsem pa cirilice. A ravno to njegovo rano umetniško obdobje je postalo skozi čas izjemno pomembno. Velikokrat se zgodi, da se umetnik ne zaveda pomena svojega določenega dela. V njegovem mladostniškem delu se je prepoznala cela vrsta umetnikov nove generacije, ki je izhajala iz abstraktnih temeljev avantgarde. Sam sem se kot mladenič totalno istovetil z njegovim rdečim trikotnikom.

 

 

Pafama III.

 

Včasih je dovolj, da se vzpostavi le ena sama vizualizacija, ki v trenutku reorganizira način oblikovanja sveta. Točno takšna umetnina je Pafama. To ni le vizualizacija nove umetnosti, temveč konstrukcija novega etosa. Konstrukcija, ki omogoča popolnoma novo nadaljevanje. Josip Sissel je v obeh svojih umetniških obdobjih operiral z odločnostjo in gotovostjo. To znanje je kasneje prenašal na nove generacije študentov arhitekture. Arhitekturo se da interpretirati z družbenim kontekstom, ker postane vmesnik med umetnostjo (estetiko-etiko-filozofijo) in stvarnostjo (religijo-kulturo-ideologijo). Avantgardni prelom z zgodovino arhitekture je postal dobesedno viden. Ta je postala zgodovina umetniške stilne formacije. 

 

Ko je Jo Klek / Josip Siessel oblikoval svoj kiosk, je to razlagal z vizualnimi senzacijami. Prostor za oglase je postal arhitekturni element-ekran. Oblikoval je dvodimenzionalne vizualizacije, ki jih je v drugem razvojnem obdobju brez velikih težav spremnil v normativno arhitekturno objektnost, s katero lahko v Novem Zagrebu še danes živijo. Podobno, a drugače kot je naša generacija živela s kioskom oblikovalca Saše Mächtiga. Njegov kiosk je bil naš vmesnik.

 

 

 

 

Naj vas za konec opozorim na Seisslov mladostniški plakat z naslovom Pomagajte študentom, ki je bil obešen v studiu arhitektov Thea in Nelly van Doesburg. Ovekovečen je na njuni skupni portretni fotografiji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
0
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.288
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.247
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.847
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.336
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.530
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.790
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.256
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.628
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.249
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.268