Komentar

O Dedku Mrazu ali zakaj se Božič v slovenščini še vedno piše z malo začetnico

Po Sloveniji že leta in leta straši Dedek Mraz. Na silo so ga privlekli boljševiki, ki so v viharnih časih revolucije terorizirali prebivalstvo in pometli s slovenskimi tradicijami, ki jih gojimo v teh krajih že več kot tisočletje. Zatrli in prepovedali so Cerkev, z njo pa tudi tradicionalnega Božička, ki razveseljuje evropske otroke že tisočletje in starejšim vzbuja tople spomine na božični večer, ko se ob okrašenem božičnem drevescu zbere družina, obdari otroke in skupaj preživi prelep večer.

20.12.2020 12:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   božič   Dedek Mraz   Božiček   Sovjetska zveza   Ded Moroz

Dedek Mraz ostaja kot spomin na tiste čase, ko je bil božič prepovedan. Danes je za nekatere tudi simbol nostalgije za obdobjem komunistične diktature.

Prepovedan je bil božič, božični večer. Prepovedana je bila družinska sreča. Da pokažem mlajšemu rodu, ki ni doživel te grobosti, kako hudi časi so bili: do božiča se ni smelo prodajati stvari, ki bi utegnile biti božična darila. Do božiča se ni smelo prodajati božičnih drevesc; tiste, ki so sami drevesca posekali, pa so kaznovali. Božični večer je bil najlepši čas za sklicevanje partijskih sestankov. Udbovski špiclji so hodili po cestah ter si zapisovali, kje praznujejo božični večer, da so lahko ljudi klicali na odgovornost. Posebej so bili na udaru uradniki in učitelji.

 

Šele po božiču so razsvetlili mesta. V takšnem stanju so morali revolucionarji, komunisti vseeno ljudem dati nekaj, neko nadomestilo Božičku. Privlekli so Dedka Mraza, ki so ga uvozili iz Sovjetske zveze. Tam so boljševiki že v dvajsetih letih 20. stoletja pometli z božičem in je namesto božička otroke razveseljeval Ded Moroz, poslovenjeni Dedek Mraz. Naši boljševiki, ki so praktično kopirali vse, kar so počeli Sovjeti, so začeli na silo uvajati Dedka Mraza, ki v naših krajih nikoli ni bil doma.

 

Večina Slovencev sicer praznuje božič, vendar je Dedek Mraz trgovska uspešnica in nič ne kaže, da bo šel kmalu tja, odkoder je prišel. Pričakovati bi bilo, da bi se s potopom komunistov poslovil tudi njihov Dedek Mraz, a se v Sloveniji to ni zgodilo. Dedek Mraz ostaja kot spomin na tiste čase, ko je bil božič prepovedan. Danes je za nekatere tudi simbol nostalgije za obdobjem komunistične diktature.

 

V katoliških državah je običaj, da si ljudje voščijo vesele božične praznike, saj božič simbolno predstavlja začetek novega življenja. Pustimo zgodbe, njihovo resničnost ipd., bistvo je, da vsi pričakujemo konec teme in si želimo svetlobe, ki prihaja. Božič torej ni le verski praznik, pač pa je praznik vseh, ki si želimo svetlobe. Je tudi praznik kulture. Gre za resnično bogastvo. Pa vendar je v demokratični Sloveniji še vedno nekako neprimerno voščiti "vesele in blagoslovjene božične praznike".

 

Ne samo, da s prihodom demokracije Božičku ni uspelo nadomestiti sovjetskega Dedka Mraza, ampak se je zgodilo celo nekaj povsem nepričakovanega: Dedek Mraz se vedno bolj utrjuje. Še vedno kraljuje v vrtcih, šolah, mestnih trgih, povorkah in sprevodih. Dedek Mraz potuje po Sloveniji, spremlja pa ga ponarodela pesem "Siva kučma, bela brada" ...

 

Vse, kar smo Slovenci ustvaril v tisočih letih, je šlo v pozabo. Komunistična država veselo slavi Dedka Mraza, dasiravno pri nas uradno že trideset let ni več komunistov. Da pa komu slučajno ne bi padlo na pamet, da bo ime tega praznika oziroma svetega večera pisal z veliko začetnico, je poskrbel pravopis, ki nam ukazuje, da se božič piše z malo začetnico. Tako kot bog.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.290
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.418
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.654
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.509
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.348
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.112
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.027
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.133