Razkrivamo

Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva

Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo popolnoma drugačne politike reševanja nastale situacije zaradi posledic pandemije novega koronavirusa. Za pokrivanje izpada dohodkov podjetniškega sektorja in posameznikov namreč namenjajo ogromna finančna sredstva in s tem zagotavljajo ohranjanje zaposlenosti, preprečujejo propadanja podjetij ter nadomeščajo zmanjšanje prejemkov prebivalstvu. Zbiranje napovedi vlad o različnih oblikah pomoči kaže, da se skupni zneski gibljejo tudi do 30 ali celo 40 % BDP, čeprav gre pri teh zneskih v veliki meri za garancije in poroštvene sheme, ki neposredno ne obremenjujejo javnih financ. Dodatno pa gre seveda za napovedi, ki imajo večkrat tudi "promocijski" vidik in realizacija je potem lahko drugačna. Tipičen primer je slovenska garancijska shema, ki se je razglašala kot 2 milijardi evrov "težka" pomoč domačemu gospodarstvu, do sedaj pa je bila izkoriščena zgolj v nekaj deset milijonih evrov ...

 

21.12.2020 20:26
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   javne finance   pandemija   covid-19   proračun   Slovenija   Eurostat   BDP   ZPIZ

Fotomontaža: portal+

Višje plače so dvignile tudi plačila prispevkov in dohodnine od plač. Na prihodkovni strani so zato javne finance izkazale manj izpada, kot bi ga sicer, če omenjenih pomoči ne bi bilo. Če ima država npr. 100 milijonov več izdatkov za plače, to obenem pomeni tudi blizu 50 milijonov večje prilive v javnih financah, kar se pogosto spregleda.

Tokratne ekonomske politike vlad, vključno s politiko naše vlade, so praviloma usmerjene v pomoč dejansko prizadetim subjektom in za izvedbo teh politik so k sreči na voljo zadostni in praktično brezplačni (tj. brezobrestni) finančni viri (zaradi prav tako spremenjene monetarne politike). Seveda so napovedi vlad o pomoči eno, drugo pa potem dejanski učinki na javne finance in tudi konkretna izplačila. Kot je prikazano v prvem delu članka Proračunska gibanja (vir) na temo učinkov covid krize na javne finance, smo po primerljivih podatkih Eurostata v prvem polletju 2020 zabeležili največji javno-finančni primanjkljaj med vsemi državami EU prav v Sloveniji (!). Glede na razpoložljive informacije o ukrepanju drugih držav, o manj zapletenih postopkih, večji hitrosti in tudi obsegu pomoči na primer v Nemčiji ali Avstriji, takšni podatki vsekakor presenečajo. A tudi iz podrobnejše analize je razvidno, da smo v Sloveniji za različne oblike neposredne pomoči (izplačil iz proračuna) do junija letos namenili največji delež BDP. Zaradi tega smo izkazali relativno tudi največji proračunski primanjkljaj (11 % BDP preračunano na letno raven, EU skupaj 6,6 %).

 

Glede na te presenetljive primerjave bomo v tem prispevku naše letošnje javne finance pogledali še nekoliko podrobneje. Za Slovenijo imamo seveda na voljo precej več podatkov, na voljo pa so tudi že bilance do meseca oktobra z možnostjo realne ocene za celo leto. Do konca oktobra smo imeli v proračunu 2,43 milijarde evrov primanjkljaja, po oceni pa naj bi leto zaključili z okoli 3,3 milijarde minusa. To je sicer manj kot načrtovanih 4,2 milijarde deficita, a ta sprejeta številka je vsebovala tudi 1,25 milijarde evrov "rezerv", od česar predvidoma 900 milijonov ne bomo porabili. Ministrstvo za finance si je s takšnim proračunom zagotovilo proste roke za dodatne izdatke do konca leta. Zaradi drugega vala epidemije ter zaprtja javnega življenja bomo to rezervo deloma tudi izkoristili, a precej manj (veliko decembrskih izdatkov se bo izkazalo šele v januarju naslednje leto).

 

Objektivno torej lahko računamo na 3,3 milijarde evrov primanjkljaja. Ker pa je to ocena, bi za analizo proračunskih dogajanj raje pogledali dejanske številke do oktobra. Kot rečeno, je v proračunu do tega meseca zmanjkalo 2,43 milijarde, primerjalno z istim obdobjem lanskega leta pa so se nam javne finance poslabšale za okvirno  2,7 milijarde evrov (lani smo celo izkazovali do oktobra skoraj 300 milijonov presežka). Pogledali bomo torej, kje se nam je "izgubilo" teh 2,7 milijard. Ta znesek je sestavljen iz približno 2 milijard več izdatkov ter 700 milijonov evrov manj prihodkov. Ti za dve milijardi višji izdatki izhajajo predvsem iz pomoči podjetjem in posameznikom ter tudi iz višjih plač zaposlenih v javnem sektorju. Ključne povečanja glede na lani so sledeča:

 

  1. Najbolj obsežna pomoč je bila namenjena podjetniškemu sektorju (podjetjem in zasebnikom), in sicer je bilo teh izdatkov do oktobra za 990 milijonov evrov več kot lani do oktobra. Pri tem je šlo v pretežni meri za nadomestila podjetjem. Deloma zato, da niso odpuščala (plačila čakanja na delo), deloma pa za pokrivanje stroškov redno zaposlenih (prispevek ZPIZ), da so podjetja lahko izplačala zaposlenim dodatnih 200 evrov neobdavčene nagrade. Načeloma je torej šlo pretežno za zagotavljanje prejemkov zaposlenih, posredno za pomoč zaposlenim, ki bi sicer izgubili službo ali ostali brez plač. Nekega pomembnejšega pokrivanja ostalih stroškov podjetjem do sedaj ni bilo (razen odlogov plačil nekaterih davčnih obveznosti). Šele zadnji paket (PKP 6) prinaša nekaj pokrivanja fiksnih stroškov, a to bo vplivalo na javne finance šele v naslednjem letu.

  2. V drug sklop pomoči pa bi lahko zajeli neposredno pomoč (izplačila) prebivalstvu v višini 627 milijonov evrov. To zajema predvsem razne socialne pomoči (največ transferi za zagotavljanje socialne varnosti, denarna socialna pomoč, nadomestilo nezaposlenim ...), k njim smo prišteli tudi dodatni transfer proračuna v pokojninsko blagajno za kritje povečanih izdatkov za pokojnine. V tem znesku so upoštevani tudi izdatki za turistične bone (150 milijonov), ki so prav tako nekakšna oblika neposrednih plačil prebivalstvu.

  3. Nato pa gre še za dobrih 400 milijonov povečanih izdatkov za plače in materialne stroške v javnem sektorju, verjetno največ v zdravstvu. Masa plač v javnem sektorju se je do oktobra povečala za 13 % (336 milijonov evrov), za 90 milijonov pa so bili večji tudi materialni stroški (blago in storitve). 

 

 

To so torej najpomembnejša povečanja izdatkov v proračunu, kjer je šlo za dejanska izplačila in kjer niso zajete razna poroštva ali odlogi plačil in podobno. Skupaj nekaj preko dveh milijard evrov, kar bo do konca leta naraslo na kakih 2,6 milijarde evrov pomoči. Pri ostalih izdatkih države kakih večjih odstopanj niti ni, posebno če jih primerjamo z zgoraj navedenimi zneski (investicij je bilo npr. 78 milijonov manj, plačila obresti 20 milijonov manj, iz EU smo dobili neto 96 milijonov evrov več).

 

Država je torej relativno dobro poskrbela, da ni prišlo do večjega dviga nezaposlenosti (vsaj formalne - načeloma je tudi čakanje na delo neka oblika nezaposlenosti). Dodatno pa tudi, da so se prejemki prebivalstva kar precej povečali. Povprečna bruto plača (pri pravnih osebah) je tako letos do septembra porasla kar za 5,7 %, neto celo za 6,7 % zaradi dodatnih neobdavčenih izplačil. Pri tem je bila rast v javnem sektorju sicer nekaj višja (6,9 %), a tudi v zasebnem so se plače dvignile povprečno za 4,6 % (septembra na primer za 5,2 %). Tudi pregled po posameznih dejavnostih kaže, da se je plača podobno dvignila skoraj v vseh sektorjih. Nižje plače so edino v gostinstvu (- 2 %) in nekaj manjša rast v dejavnosti skladiščenja in transporta (panoga H). Pri plačah torej v povprečju kljub krizi in največjemu upadu BDP dejansko beležimo skoraj najvišjo realno letno rast do sedaj.

 

Enako velja tudi za pokojnine, kjer smo imeli nekdaj (tudi v "dobrih" letih) prisotno zaostajanje za rastjo plač. Letošnje povprečne pokojnine so tako do oktobra porasle za 5,5 %, upoštevaje še dva dodatka pa bo ta dvig celo preko 8 %. Ker se je število upokojencev dodatno še nekoliko povečalo (0,8 %), bo skupni obseg letošnjih pokojninskih izdatkkov višji kar za 9 %. To je tudi razlog, da je morala država nekaj več nameniti v blagajno ZPIZ in ta znesek (210 milijonov evrov) je zajet med neposredno pomoč prebivalstvu pod točko 2 zgoraj.

 

 

--------------------

Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj 

------------------- 

 

 

Vse navedene pomoči oziroma izplačila plač pa so imele še en učinek: povečala so se tudi plačila prispevkov in dohodnine od plač. Na prihodkovni strani so zato javne finance izkazale manj izpada, kot bi ga sicer, če omenjenih pomoči ne bi bilo. Če ima država npr. 100 milijonov več izdatkov za plače, to obenem pomeni tudi blizu 50 milijonov večje prilive v javnih financah, kar se pogosto spregleda. Obseg vseh pomoči omenjen zgoraj je bil torej realno, v neto znesku, vsaj kakih 500 milijonov nižji, saj se je ta znesek potem pojavil v prihodkih javno-finančnih blagajn.

 

Poglejmo pa sedaj še drugo, prihodkovno stran, in sicer, kje je do oktobra izpadlo omenjenih 700 milijonov evrov glede na prihodke lanskih deset mesecev:

 

  1. Največji izpad so nižja vplačila davkov na potrošnjo (DDV, trošarine) v skupni višini 468 milijonov evrov ali preko 9 % glede na lani do oktobra. To znižanje je podobno, kot je tudi zmanjšanje potrošnje prebivalstva v prvih treh kvartalih in je v tem smislu pričakovano. Seveda pa je v nekem "nasprotju" s povečanimi prejemki prebivalstva, kot izhaja iz navedenih pomoči države. Odgovor seveda vemo - prebivalci (vsaj večina njih, ki so prejeli te višje prejemke) so kljub temu manj trošili, deloma zaradi previdnosti ali oblikovanja rezerv in seveda tudi zaradi omejitev pri potrošnji. Tudi rezultat je znan. Do oktobra se je višina depozitov na bankah povečala skoraj za 1,5 milijarde evrov. Samo upamo lahko, da se bo v bodoče kak pomemben del teh rezerv preselil v potrošnjo in pomagal pri ponovnem dvigu BDP.

  2. Drug večji izpad prihodkov so vplačila davka na dobiček (220 milijonov evrov). Podjetja so imela možnost odložiti davčne obveznosti, objektivno pa bodo imela letos tudi precej manj dobička in zato je upravičeno, da se ne vplačuje akontacij in obremenjuje proračuna za 2021 z naknadnimi povračili.

  3. Precejšen izpad je tudi pri dohodnini (150 milijonov ali 15 % manj). To sicer nekako ne gre skupaj z zgoraj omenjenim povečanjem vplačila davščin od plač, a dohodnina od plač je bila dejansko višja. Izpadli pa so dohodki od ostale dohodnine (iz dejavnosti, od dividend), več je bilo vračil dohodnine (lanska oprostitev dohodnine od regresa), dodatno pa je država nakazala 8 % več dohodnine občinam (te prejemajo okoli polovico dohodnine), zaradi česar je dohodnine v proračunu ostalo toliko manj.

  4. Dobrih 100 milijonov pa je bilo še pričakovanega izpada od dividend državnih podjetij.

 

 

To so torej ključna gibanja v proračunu do letošnjega oktobra, kjer je izpad prihodkov podoben kot v drugih državah EU, visok obseg izplačanih pomoči pa je primerjalno pri nas naredil bistveno večji proračunski primanjkljaj, kot so ga do junija izkazovali v drugih državah. Kako točno potekajo izplačila po drugih državah, je seveda precej bolj zahtevno preverjati, precej manj zanesljive so tudi razne vladne napovedi. Če pa gledamo uradne proračunske dokumente, so rezultati dejansko takšni. 

 

Številke za Slovenijo smo seveda lahko natančneje pregledali in letošnje spremembe so predstavljene v zgornjih pojasnilih. Skupni obseg pomoči države je bil dejansko visok in to se odraža tudi v dvigu povprečnih plač in pokojnin. Seveda pa povprečje ne pove vsega. Veliko je še skupin, segmentov družbe in posameznikov, ki so zaradi krize močno prizadeti in marsikdo ni bil vključen v do sedaj sprejete programe pomoči. Kljub visokim zneskom pomoči bo potrebno še kar nekaj napora, da se država z ustreznim ukrepanjem posveti tudi tem, mejnim odstopanjem. Praviloma ne gre za velike številke, a na ravni posameznika so posledice lahko zelo težke.

__________________

*  V obdobju 2009-2013 se je izpostavljajo, da države rešujejo predvsem banke, kar so ljudje pretežno razumeli kot reševanje bank kot takšnih, tudi reševanje direktorjev in lastnikov bank ali dolžnikov. A takratno reševanje bančnega sistema je bilo prvenstveno usmerjeno v reševanje depozitov v bankah, torej zagotavljanje dodanih sredstev bankam, da so lahko v celoti poplačale ves denar, vložen vanje s strani deponentov in vlagateljev in s tem zagotovile stabilnost bančnega in celotnega denarnega sistema (ter zaupanje vanj). S tem so mišljeni običajni vlagatelji, pri nas pa vemo, da so poleg lastnikov premoženje izgubili imetniki podrejenih vrednostnih papirjev (!), kar je odstopalo od običajne prakse v drugih državah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
19
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.317
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.252
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.853
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.343
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.548
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.802
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.297
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.640
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.258
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.274