Razkrivamo

Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva

Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo popolnoma drugačne politike reševanja nastale situacije zaradi posledic pandemije novega koronavirusa. Za pokrivanje izpada dohodkov podjetniškega sektorja in posameznikov namreč namenjajo ogromna finančna sredstva in s tem zagotavljajo ohranjanje zaposlenosti, preprečujejo propadanja podjetij ter nadomeščajo zmanjšanje prejemkov prebivalstvu. Zbiranje napovedi vlad o različnih oblikah pomoči kaže, da se skupni zneski gibljejo tudi do 30 ali celo 40 % BDP, čeprav gre pri teh zneskih v veliki meri za garancije in poroštvene sheme, ki neposredno ne obremenjujejo javnih financ. Dodatno pa gre seveda za napovedi, ki imajo večkrat tudi "promocijski" vidik in realizacija je potem lahko drugačna. Tipičen primer je slovenska garancijska shema, ki se je razglašala kot 2 milijardi evrov "težka" pomoč domačemu gospodarstvu, do sedaj pa je bila izkoriščena zgolj v nekaj deset milijonih evrov ...

 

21.12.2020 20:26
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   javne finance   pandemija   covid-19   proračun   Slovenija   Eurostat   BDP   ZPIZ

Fotomontaža: portal+

Višje plače so dvignile tudi plačila prispevkov in dohodnine od plač. Na prihodkovni strani so zato javne finance izkazale manj izpada, kot bi ga sicer, če omenjenih pomoči ne bi bilo. Če ima država npr. 100 milijonov več izdatkov za plače, to obenem pomeni tudi blizu 50 milijonov večje prilive v javnih financah, kar se pogosto spregleda.

Tokratne ekonomske politike vlad, vključno s politiko naše vlade, so praviloma usmerjene v pomoč dejansko prizadetim subjektom in za izvedbo teh politik so k sreči na voljo zadostni in praktično brezplačni (tj. brezobrestni) finančni viri (zaradi prav tako spremenjene monetarne politike). Seveda so napovedi vlad o pomoči eno, drugo pa potem dejanski učinki na javne finance in tudi konkretna izplačila. Kot je prikazano v prvem delu članka Proračunska gibanja (vir) na temo učinkov covid krize na javne finance, smo po primerljivih podatkih Eurostata v prvem polletju 2020 zabeležili največji javno-finančni primanjkljaj med vsemi državami EU prav v Sloveniji (!). Glede na razpoložljive informacije o ukrepanju drugih držav, o manj zapletenih postopkih, večji hitrosti in tudi obsegu pomoči na primer v Nemčiji ali Avstriji, takšni podatki vsekakor presenečajo. A tudi iz podrobnejše analize je razvidno, da smo v Sloveniji za različne oblike neposredne pomoči (izplačil iz proračuna) do junija letos namenili največji delež BDP. Zaradi tega smo izkazali relativno tudi največji proračunski primanjkljaj (11 % BDP preračunano na letno raven, EU skupaj 6,6 %).

 

Glede na te presenetljive primerjave bomo v tem prispevku naše letošnje javne finance pogledali še nekoliko podrobneje. Za Slovenijo imamo seveda na voljo precej več podatkov, na voljo pa so tudi že bilance do meseca oktobra z možnostjo realne ocene za celo leto. Do konca oktobra smo imeli v proračunu 2,43 milijarde evrov primanjkljaja, po oceni pa naj bi leto zaključili z okoli 3,3 milijarde minusa. To je sicer manj kot načrtovanih 4,2 milijarde deficita, a ta sprejeta številka je vsebovala tudi 1,25 milijarde evrov "rezerv", od česar predvidoma 900 milijonov ne bomo porabili. Ministrstvo za finance si je s takšnim proračunom zagotovilo proste roke za dodatne izdatke do konca leta. Zaradi drugega vala epidemije ter zaprtja javnega življenja bomo to rezervo deloma tudi izkoristili, a precej manj (veliko decembrskih izdatkov se bo izkazalo šele v januarju naslednje leto).

 

Objektivno torej lahko računamo na 3,3 milijarde evrov primanjkljaja. Ker pa je to ocena, bi za analizo proračunskih dogajanj raje pogledali dejanske številke do oktobra. Kot rečeno, je v proračunu do tega meseca zmanjkalo 2,43 milijarde, primerjalno z istim obdobjem lanskega leta pa so se nam javne finance poslabšale za okvirno  2,7 milijarde evrov (lani smo celo izkazovali do oktobra skoraj 300 milijonov presežka). Pogledali bomo torej, kje se nam je "izgubilo" teh 2,7 milijard. Ta znesek je sestavljen iz približno 2 milijard več izdatkov ter 700 milijonov evrov manj prihodkov. Ti za dve milijardi višji izdatki izhajajo predvsem iz pomoči podjetjem in posameznikom ter tudi iz višjih plač zaposlenih v javnem sektorju. Ključne povečanja glede na lani so sledeča:

 

  1. Najbolj obsežna pomoč je bila namenjena podjetniškemu sektorju (podjetjem in zasebnikom), in sicer je bilo teh izdatkov do oktobra za 990 milijonov evrov več kot lani do oktobra. Pri tem je šlo v pretežni meri za nadomestila podjetjem. Deloma zato, da niso odpuščala (plačila čakanja na delo), deloma pa za pokrivanje stroškov redno zaposlenih (prispevek ZPIZ), da so podjetja lahko izplačala zaposlenim dodatnih 200 evrov neobdavčene nagrade. Načeloma je torej šlo pretežno za zagotavljanje prejemkov zaposlenih, posredno za pomoč zaposlenim, ki bi sicer izgubili službo ali ostali brez plač. Nekega pomembnejšega pokrivanja ostalih stroškov podjetjem do sedaj ni bilo (razen odlogov plačil nekaterih davčnih obveznosti). Šele zadnji paket (PKP 6) prinaša nekaj pokrivanja fiksnih stroškov, a to bo vplivalo na javne finance šele v naslednjem letu.

  2. V drug sklop pomoči pa bi lahko zajeli neposredno pomoč (izplačila) prebivalstvu v višini 627 milijonov evrov. To zajema predvsem razne socialne pomoči (največ transferi za zagotavljanje socialne varnosti, denarna socialna pomoč, nadomestilo nezaposlenim ...), k njim smo prišteli tudi dodatni transfer proračuna v pokojninsko blagajno za kritje povečanih izdatkov za pokojnine. V tem znesku so upoštevani tudi izdatki za turistične bone (150 milijonov), ki so prav tako nekakšna oblika neposrednih plačil prebivalstvu.

  3. Nato pa gre še za dobrih 400 milijonov povečanih izdatkov za plače in materialne stroške v javnem sektorju, verjetno največ v zdravstvu. Masa plač v javnem sektorju se je do oktobra povečala za 13 % (336 milijonov evrov), za 90 milijonov pa so bili večji tudi materialni stroški (blago in storitve). 

 

 

To so torej najpomembnejša povečanja izdatkov v proračunu, kjer je šlo za dejanska izplačila in kjer niso zajete razna poroštva ali odlogi plačil in podobno. Skupaj nekaj preko dveh milijard evrov, kar bo do konca leta naraslo na kakih 2,6 milijarde evrov pomoči. Pri ostalih izdatkih države kakih večjih odstopanj niti ni, posebno če jih primerjamo z zgoraj navedenimi zneski (investicij je bilo npr. 78 milijonov manj, plačila obresti 20 milijonov manj, iz EU smo dobili neto 96 milijonov evrov več).

 

Država je torej relativno dobro poskrbela, da ni prišlo do večjega dviga nezaposlenosti (vsaj formalne - načeloma je tudi čakanje na delo neka oblika nezaposlenosti). Dodatno pa tudi, da so se prejemki prebivalstva kar precej povečali. Povprečna bruto plača (pri pravnih osebah) je tako letos do septembra porasla kar za 5,7 %, neto celo za 6,7 % zaradi dodatnih neobdavčenih izplačil. Pri tem je bila rast v javnem sektorju sicer nekaj višja (6,9 %), a tudi v zasebnem so se plače dvignile povprečno za 4,6 % (septembra na primer za 5,2 %). Tudi pregled po posameznih dejavnostih kaže, da se je plača podobno dvignila skoraj v vseh sektorjih. Nižje plače so edino v gostinstvu (- 2 %) in nekaj manjša rast v dejavnosti skladiščenja in transporta (panoga H). Pri plačah torej v povprečju kljub krizi in največjemu upadu BDP dejansko beležimo skoraj najvišjo realno letno rast do sedaj.

 

Enako velja tudi za pokojnine, kjer smo imeli nekdaj (tudi v "dobrih" letih) prisotno zaostajanje za rastjo plač. Letošnje povprečne pokojnine so tako do oktobra porasle za 5,5 %, upoštevaje še dva dodatka pa bo ta dvig celo preko 8 %. Ker se je število upokojencev dodatno še nekoliko povečalo (0,8 %), bo skupni obseg letošnjih pokojninskih izdatkkov višji kar za 9 %. To je tudi razlog, da je morala država nekaj več nameniti v blagajno ZPIZ in ta znesek (210 milijonov evrov) je zajet med neposredno pomoč prebivalstvu pod točko 2 zgoraj.

 

 

--------------------

Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj 

------------------- 

 

 

Vse navedene pomoči oziroma izplačila plač pa so imele še en učinek: povečala so se tudi plačila prispevkov in dohodnine od plač. Na prihodkovni strani so zato javne finance izkazale manj izpada, kot bi ga sicer, če omenjenih pomoči ne bi bilo. Če ima država npr. 100 milijonov več izdatkov za plače, to obenem pomeni tudi blizu 50 milijonov večje prilive v javnih financah, kar se pogosto spregleda. Obseg vseh pomoči omenjen zgoraj je bil torej realno, v neto znesku, vsaj kakih 500 milijonov nižji, saj se je ta znesek potem pojavil v prihodkih javno-finančnih blagajn.

 

Poglejmo pa sedaj še drugo, prihodkovno stran, in sicer, kje je do oktobra izpadlo omenjenih 700 milijonov evrov glede na prihodke lanskih deset mesecev:

 

  1. Največji izpad so nižja vplačila davkov na potrošnjo (DDV, trošarine) v skupni višini 468 milijonov evrov ali preko 9 % glede na lani do oktobra. To znižanje je podobno, kot je tudi zmanjšanje potrošnje prebivalstva v prvih treh kvartalih in je v tem smislu pričakovano. Seveda pa je v nekem "nasprotju" s povečanimi prejemki prebivalstva, kot izhaja iz navedenih pomoči države. Odgovor seveda vemo - prebivalci (vsaj večina njih, ki so prejeli te višje prejemke) so kljub temu manj trošili, deloma zaradi previdnosti ali oblikovanja rezerv in seveda tudi zaradi omejitev pri potrošnji. Tudi rezultat je znan. Do oktobra se je višina depozitov na bankah povečala skoraj za 1,5 milijarde evrov. Samo upamo lahko, da se bo v bodoče kak pomemben del teh rezerv preselil v potrošnjo in pomagal pri ponovnem dvigu BDP.

  2. Drug večji izpad prihodkov so vplačila davka na dobiček (220 milijonov evrov). Podjetja so imela možnost odložiti davčne obveznosti, objektivno pa bodo imela letos tudi precej manj dobička in zato je upravičeno, da se ne vplačuje akontacij in obremenjuje proračuna za 2021 z naknadnimi povračili.

  3. Precejšen izpad je tudi pri dohodnini (150 milijonov ali 15 % manj). To sicer nekako ne gre skupaj z zgoraj omenjenim povečanjem vplačila davščin od plač, a dohodnina od plač je bila dejansko višja. Izpadli pa so dohodki od ostale dohodnine (iz dejavnosti, od dividend), več je bilo vračil dohodnine (lanska oprostitev dohodnine od regresa), dodatno pa je država nakazala 8 % več dohodnine občinam (te prejemajo okoli polovico dohodnine), zaradi česar je dohodnine v proračunu ostalo toliko manj.

  4. Dobrih 100 milijonov pa je bilo še pričakovanega izpada od dividend državnih podjetij.

 

 

To so torej ključna gibanja v proračunu do letošnjega oktobra, kjer je izpad prihodkov podoben kot v drugih državah EU, visok obseg izplačanih pomoči pa je primerjalno pri nas naredil bistveno večji proračunski primanjkljaj, kot so ga do junija izkazovali v drugih državah. Kako točno potekajo izplačila po drugih državah, je seveda precej bolj zahtevno preverjati, precej manj zanesljive so tudi razne vladne napovedi. Če pa gledamo uradne proračunske dokumente, so rezultati dejansko takšni. 

 

Številke za Slovenijo smo seveda lahko natančneje pregledali in letošnje spremembe so predstavljene v zgornjih pojasnilih. Skupni obseg pomoči države je bil dejansko visok in to se odraža tudi v dvigu povprečnih plač in pokojnin. Seveda pa povprečje ne pove vsega. Veliko je še skupin, segmentov družbe in posameznikov, ki so zaradi krize močno prizadeti in marsikdo ni bil vključen v do sedaj sprejete programe pomoči. Kljub visokim zneskom pomoči bo potrebno še kar nekaj napora, da se država z ustreznim ukrepanjem posveti tudi tem, mejnim odstopanjem. Praviloma ne gre za velike številke, a na ravni posameznika so posledice lahko zelo težke.

__________________

*  V obdobju 2009-2013 se je izpostavljajo, da države rešujejo predvsem banke, kar so ljudje pretežno razumeli kot reševanje bank kot takšnih, tudi reševanje direktorjev in lastnikov bank ali dolžnikov. A takratno reševanje bančnega sistema je bilo prvenstveno usmerjeno v reševanje depozitov v bankah, torej zagotavljanje dodanih sredstev bankam, da so lahko v celoti poplačale ves denar, vložen vanje s strani deponentov in vlagateljev in s tem zagotovile stabilnost bančnega in celotnega denarnega sistema (ter zaupanje vanj). S tem so mišljeni običajni vlagatelji, pri nas pa vemo, da so poleg lastnikov premoženje izgubili imetniki podrejenih vrednostnih papirjev (!), kar je odstopalo od običajne prakse v drugih državah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.771
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.532
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.318
04/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.920
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.703
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.222
07/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.215
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 717
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 692
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 722