Razkrivamo

Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva

Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo popolnoma drugačne politike reševanja nastale situacije zaradi posledic pandemije novega koronavirusa. Za pokrivanje izpada dohodkov podjetniškega sektorja in posameznikov namreč namenjajo ogromna finančna sredstva in s tem zagotavljajo ohranjanje zaposlenosti, preprečujejo propadanja podjetij ter nadomeščajo zmanjšanje prejemkov prebivalstvu. Zbiranje napovedi vlad o različnih oblikah pomoči kaže, da se skupni zneski gibljejo tudi do 30 ali celo 40 % BDP, čeprav gre pri teh zneskih v veliki meri za garancije in poroštvene sheme, ki neposredno ne obremenjujejo javnih financ. Dodatno pa gre seveda za napovedi, ki imajo večkrat tudi "promocijski" vidik in realizacija je potem lahko drugačna. Tipičen primer je slovenska garancijska shema, ki se je razglašala kot 2 milijardi evrov "težka" pomoč domačemu gospodarstvu, do sedaj pa je bila izkoriščena zgolj v nekaj deset milijonih evrov ...

 

21.12.2020 20:26
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   javne finance   pandemija   covid-19   proračun   Slovenija   Eurostat   BDP   ZPIZ

Fotomontaža: portal+

Višje plače so dvignile tudi plačila prispevkov in dohodnine od plač. Na prihodkovni strani so zato javne finance izkazale manj izpada, kot bi ga sicer, če omenjenih pomoči ne bi bilo. Če ima država npr. 100 milijonov več izdatkov za plače, to obenem pomeni tudi blizu 50 milijonov večje prilive v javnih financah, kar se pogosto spregleda.

Tokratne ekonomske politike vlad, vključno s politiko naše vlade, so praviloma usmerjene v pomoč dejansko prizadetim subjektom in za izvedbo teh politik so k sreči na voljo zadostni in praktično brezplačni (tj. brezobrestni) finančni viri (zaradi prav tako spremenjene monetarne politike). Seveda so napovedi vlad o pomoči eno, drugo pa potem dejanski učinki na javne finance in tudi konkretna izplačila. Kot je prikazano v prvem delu članka Proračunska gibanja (vir) na temo učinkov covid krize na javne finance, smo po primerljivih podatkih Eurostata v prvem polletju 2020 zabeležili največji javno-finančni primanjkljaj med vsemi državami EU prav v Sloveniji (!). Glede na razpoložljive informacije o ukrepanju drugih držav, o manj zapletenih postopkih, večji hitrosti in tudi obsegu pomoči na primer v Nemčiji ali Avstriji, takšni podatki vsekakor presenečajo. A tudi iz podrobnejše analize je razvidno, da smo v Sloveniji za različne oblike neposredne pomoči (izplačil iz proračuna) do junija letos namenili največji delež BDP. Zaradi tega smo izkazali relativno tudi največji proračunski primanjkljaj (11 % BDP preračunano na letno raven, EU skupaj 6,6 %).

 

Glede na te presenetljive primerjave bomo v tem prispevku naše letošnje javne finance pogledali še nekoliko podrobneje. Za Slovenijo imamo seveda na voljo precej več podatkov, na voljo pa so tudi že bilance do meseca oktobra z možnostjo realne ocene za celo leto. Do konca oktobra smo imeli v proračunu 2,43 milijarde evrov primanjkljaja, po oceni pa naj bi leto zaključili z okoli 3,3 milijarde minusa. To je sicer manj kot načrtovanih 4,2 milijarde deficita, a ta sprejeta številka je vsebovala tudi 1,25 milijarde evrov "rezerv", od česar predvidoma 900 milijonov ne bomo porabili. Ministrstvo za finance si je s takšnim proračunom zagotovilo proste roke za dodatne izdatke do konca leta. Zaradi drugega vala epidemije ter zaprtja javnega življenja bomo to rezervo deloma tudi izkoristili, a precej manj (veliko decembrskih izdatkov se bo izkazalo šele v januarju naslednje leto).

 

Objektivno torej lahko računamo na 3,3 milijarde evrov primanjkljaja. Ker pa je to ocena, bi za analizo proračunskih dogajanj raje pogledali dejanske številke do oktobra. Kot rečeno, je v proračunu do tega meseca zmanjkalo 2,43 milijarde, primerjalno z istim obdobjem lanskega leta pa so se nam javne finance poslabšale za okvirno  2,7 milijarde evrov (lani smo celo izkazovali do oktobra skoraj 300 milijonov presežka). Pogledali bomo torej, kje se nam je "izgubilo" teh 2,7 milijard. Ta znesek je sestavljen iz približno 2 milijard več izdatkov ter 700 milijonov evrov manj prihodkov. Ti za dve milijardi višji izdatki izhajajo predvsem iz pomoči podjetjem in posameznikom ter tudi iz višjih plač zaposlenih v javnem sektorju. Ključne povečanja glede na lani so sledeča:

 

  1. Najbolj obsežna pomoč je bila namenjena podjetniškemu sektorju (podjetjem in zasebnikom), in sicer je bilo teh izdatkov do oktobra za 990 milijonov evrov več kot lani do oktobra. Pri tem je šlo v pretežni meri za nadomestila podjetjem. Deloma zato, da niso odpuščala (plačila čakanja na delo), deloma pa za pokrivanje stroškov redno zaposlenih (prispevek ZPIZ), da so podjetja lahko izplačala zaposlenim dodatnih 200 evrov neobdavčene nagrade. Načeloma je torej šlo pretežno za zagotavljanje prejemkov zaposlenih, posredno za pomoč zaposlenim, ki bi sicer izgubili službo ali ostali brez plač. Nekega pomembnejšega pokrivanja ostalih stroškov podjetjem do sedaj ni bilo (razen odlogov plačil nekaterih davčnih obveznosti). Šele zadnji paket (PKP 6) prinaša nekaj pokrivanja fiksnih stroškov, a to bo vplivalo na javne finance šele v naslednjem letu.

  2. V drug sklop pomoči pa bi lahko zajeli neposredno pomoč (izplačila) prebivalstvu v višini 627 milijonov evrov. To zajema predvsem razne socialne pomoči (največ transferi za zagotavljanje socialne varnosti, denarna socialna pomoč, nadomestilo nezaposlenim ...), k njim smo prišteli tudi dodatni transfer proračuna v pokojninsko blagajno za kritje povečanih izdatkov za pokojnine. V tem znesku so upoštevani tudi izdatki za turistične bone (150 milijonov), ki so prav tako nekakšna oblika neposrednih plačil prebivalstvu.

  3. Nato pa gre še za dobrih 400 milijonov povečanih izdatkov za plače in materialne stroške v javnem sektorju, verjetno največ v zdravstvu. Masa plač v javnem sektorju se je do oktobra povečala za 13 % (336 milijonov evrov), za 90 milijonov pa so bili večji tudi materialni stroški (blago in storitve). 

 

 

To so torej najpomembnejša povečanja izdatkov v proračunu, kjer je šlo za dejanska izplačila in kjer niso zajete razna poroštva ali odlogi plačil in podobno. Skupaj nekaj preko dveh milijard evrov, kar bo do konca leta naraslo na kakih 2,6 milijarde evrov pomoči. Pri ostalih izdatkih države kakih večjih odstopanj niti ni, posebno če jih primerjamo z zgoraj navedenimi zneski (investicij je bilo npr. 78 milijonov manj, plačila obresti 20 milijonov manj, iz EU smo dobili neto 96 milijonov evrov več).

 

Država je torej relativno dobro poskrbela, da ni prišlo do večjega dviga nezaposlenosti (vsaj formalne - načeloma je tudi čakanje na delo neka oblika nezaposlenosti). Dodatno pa tudi, da so se prejemki prebivalstva kar precej povečali. Povprečna bruto plača (pri pravnih osebah) je tako letos do septembra porasla kar za 5,7 %, neto celo za 6,7 % zaradi dodatnih neobdavčenih izplačil. Pri tem je bila rast v javnem sektorju sicer nekaj višja (6,9 %), a tudi v zasebnem so se plače dvignile povprečno za 4,6 % (septembra na primer za 5,2 %). Tudi pregled po posameznih dejavnostih kaže, da se je plača podobno dvignila skoraj v vseh sektorjih. Nižje plače so edino v gostinstvu (- 2 %) in nekaj manjša rast v dejavnosti skladiščenja in transporta (panoga H). Pri plačah torej v povprečju kljub krizi in največjemu upadu BDP dejansko beležimo skoraj najvišjo realno letno rast do sedaj.

 

Enako velja tudi za pokojnine, kjer smo imeli nekdaj (tudi v "dobrih" letih) prisotno zaostajanje za rastjo plač. Letošnje povprečne pokojnine so tako do oktobra porasle za 5,5 %, upoštevaje še dva dodatka pa bo ta dvig celo preko 8 %. Ker se je število upokojencev dodatno še nekoliko povečalo (0,8 %), bo skupni obseg letošnjih pokojninskih izdatkkov višji kar za 9 %. To je tudi razlog, da je morala država nekaj več nameniti v blagajno ZPIZ in ta znesek (210 milijonov evrov) je zajet med neposredno pomoč prebivalstvu pod točko 2 zgoraj.

 

 

--------------------

Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj 

------------------- 

 

 

Vse navedene pomoči oziroma izplačila plač pa so imele še en učinek: povečala so se tudi plačila prispevkov in dohodnine od plač. Na prihodkovni strani so zato javne finance izkazale manj izpada, kot bi ga sicer, če omenjenih pomoči ne bi bilo. Če ima država npr. 100 milijonov več izdatkov za plače, to obenem pomeni tudi blizu 50 milijonov večje prilive v javnih financah, kar se pogosto spregleda. Obseg vseh pomoči omenjen zgoraj je bil torej realno, v neto znesku, vsaj kakih 500 milijonov nižji, saj se je ta znesek potem pojavil v prihodkih javno-finančnih blagajn.

 

Poglejmo pa sedaj še drugo, prihodkovno stran, in sicer, kje je do oktobra izpadlo omenjenih 700 milijonov evrov glede na prihodke lanskih deset mesecev:

 

  1. Največji izpad so nižja vplačila davkov na potrošnjo (DDV, trošarine) v skupni višini 468 milijonov evrov ali preko 9 % glede na lani do oktobra. To znižanje je podobno, kot je tudi zmanjšanje potrošnje prebivalstva v prvih treh kvartalih in je v tem smislu pričakovano. Seveda pa je v nekem "nasprotju" s povečanimi prejemki prebivalstva, kot izhaja iz navedenih pomoči države. Odgovor seveda vemo - prebivalci (vsaj večina njih, ki so prejeli te višje prejemke) so kljub temu manj trošili, deloma zaradi previdnosti ali oblikovanja rezerv in seveda tudi zaradi omejitev pri potrošnji. Tudi rezultat je znan. Do oktobra se je višina depozitov na bankah povečala skoraj za 1,5 milijarde evrov. Samo upamo lahko, da se bo v bodoče kak pomemben del teh rezerv preselil v potrošnjo in pomagal pri ponovnem dvigu BDP.

  2. Drug večji izpad prihodkov so vplačila davka na dobiček (220 milijonov evrov). Podjetja so imela možnost odložiti davčne obveznosti, objektivno pa bodo imela letos tudi precej manj dobička in zato je upravičeno, da se ne vplačuje akontacij in obremenjuje proračuna za 2021 z naknadnimi povračili.

  3. Precejšen izpad je tudi pri dohodnini (150 milijonov ali 15 % manj). To sicer nekako ne gre skupaj z zgoraj omenjenim povečanjem vplačila davščin od plač, a dohodnina od plač je bila dejansko višja. Izpadli pa so dohodki od ostale dohodnine (iz dejavnosti, od dividend), več je bilo vračil dohodnine (lanska oprostitev dohodnine od regresa), dodatno pa je država nakazala 8 % več dohodnine občinam (te prejemajo okoli polovico dohodnine), zaradi česar je dohodnine v proračunu ostalo toliko manj.

  4. Dobrih 100 milijonov pa je bilo še pričakovanega izpada od dividend državnih podjetij.

 

 

To so torej ključna gibanja v proračunu do letošnjega oktobra, kjer je izpad prihodkov podoben kot v drugih državah EU, visok obseg izplačanih pomoči pa je primerjalno pri nas naredil bistveno večji proračunski primanjkljaj, kot so ga do junija izkazovali v drugih državah. Kako točno potekajo izplačila po drugih državah, je seveda precej bolj zahtevno preverjati, precej manj zanesljive so tudi razne vladne napovedi. Če pa gledamo uradne proračunske dokumente, so rezultati dejansko takšni. 

 

Številke za Slovenijo smo seveda lahko natančneje pregledali in letošnje spremembe so predstavljene v zgornjih pojasnilih. Skupni obseg pomoči države je bil dejansko visok in to se odraža tudi v dvigu povprečnih plač in pokojnin. Seveda pa povprečje ne pove vsega. Veliko je še skupin, segmentov družbe in posameznikov, ki so zaradi krize močno prizadeti in marsikdo ni bil vključen v do sedaj sprejete programe pomoči. Kljub visokim zneskom pomoči bo potrebno še kar nekaj napora, da se država z ustreznim ukrepanjem posveti tudi tem, mejnim odstopanjem. Praviloma ne gre za velike številke, a na ravni posameznika so posledice lahko zelo težke.

__________________

*  V obdobju 2009-2013 se je izpostavljajo, da države rešujejo predvsem banke, kar so ljudje pretežno razumeli kot reševanje bank kot takšnih, tudi reševanje direktorjev in lastnikov bank ali dolžnikov. A takratno reševanje bančnega sistema je bilo prvenstveno usmerjeno v reševanje depozitov v bankah, torej zagotavljanje dodanih sredstev bankam, da so lahko v celoti poplačale ves denar, vložen vanje s strani deponentov in vlagateljev in s tem zagotovile stabilnost bančnega in celotnega denarnega sistema (ter zaupanje vanj). S tem so mišljeni običajni vlagatelji, pri nas pa vemo, da so poleg lastnikov premoženje izgubili imetniki podrejenih vrednostnih papirjev (!), kar je odstopalo od običajne prakse v drugih državah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
17
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.833
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.554
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.618
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.589
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.268
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.410
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.085
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.018