Komentar

Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."

Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. Slovenijo je pred tem obiskal dvakrat kot senator. Prvič je bil kot predstavnik ZDA na pogrebu Edvarda Kardelja, drugič pa nas je obiskal pred vrhom Nata 1997 v Madridu, kjer pa Slovenija na naše razočaranje ni dobila vabila za članstvo. Ne vem, ali je kaj pomešal, ali sta mu dejansko obiska pri nas ostala v tako lepem spominu, ali pa je imel slabo vest, da smo kljub njegovemu drugemu obisku morali na povabilo v Nato čakati naslednjih pet let. Skratka, o Sloveniji se je prav raznežil in o njej govoril v superlativih ter od mene hotel izvedeti še več. 

29.12.2020 20:13
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   ZDA   George W. H. Bush   George W. Bush   Barack Obama   Joseph Biden   Slovenija

Foto: osebni arhiv Boža Cerarja

Zgodba se je ponovila, ko se je čez nekaj minut vrnil. Bil sem torej deležen kar dveh predsedniških trepljanj v enem večeru. Začel sem se spraševati, ali ni morda nagnjen k istemu spolu.

V teh tednih je težko pisati o čem drugem kot o Covid-19, ki smo mu s svojim neodgovornim ravnanjem omogočili, da v Sloveniji podira rekorde, ali o brezobzirnem, lahko bi dejali norem boju za oblast pod Triglavom. Pri slednjem dobrobit države, naroda celo življenja sodržavljanov niso pomembni. Kljub temu bom poskušal napisati nekaj času ob koncu leta bolj primernega, manj stresnega. Dotaknil se bom mednarodnega trepljanja po ramenu, še konkretneje, trepljanja s strani ameriških predsednikov - in to na podlagi izkušenj iz prve roke oziroma prvega ramena.

 

Začel bom z Georgeom H. W. Bushem, 41. predsednikom ZDA. Slovenci smo si ga zapomnili po tem, da je predsednikoval v času našega osamosvajanja in prizadevanj za mednarodno priznanje. ZDA nam na začetku pri tem niso šle na roko. Z Bushem očetom, kot ga v ZDA pogosto imenujejo, sem se srečal šele, ko je bil že v globokem pokoju. S skupino veleposlanikov sem novembra 2015 obiskal Houston v Teksasu, kjer ima svoj sedež sloviti vesoljski center NASA pa tudi rodbina Bushev. Predsednik Bush starejši je bil takrat že precej vezan na invalidski voziček, sicer pa še vedno zelo luciden in to pot tudi zelo dobre volje. Razveselil se je mednarodne družbe, ki jo je očitno pogrešal.

 

Izkoristil sem trenutek, ko se je gneča okoli njega malce polegla in primaknil stol. Po obveznem tradicionalnem teksaškem pozdravu howdy sem mu bolj za šalo kot za res omenil, da sem bil soavtor čestitke, ki mu jo je leta julija 1991 ob ameriškem državnem prazniku prvič poslal tudi predsednik Slovenije. Malce sem okleval, potem pa hrabro nadaljeval. Kakšnega protokola ni bilo in - kot rečeno - predsednik je bil ves iskriv. Omenil sem, da so bili to časi, ko so nas ZDA skušale obdržati v Jugoslaviji. Bale so se namreč, da bi bil razpad Jugoslavije nekakšen zgled za nasilni razpad Sovjetske zveze. Ta pa je imela nuklearno orožje.

 

Predsedniku so se zasvetile oči. Spomnil se je, da nam je državni sekretar Baker grozil, da nas ne bodo nikoli priznali, če se odločimo za samostojnost, pa tudi kako so spregledali Miloševića. "Moj dragi veleposlanik", je zaključil, ko so se okoli naju neučakano prestopali nekateri moji kolegi, "na koncu smo vas vendarle priznali in vse se je dobro končalo. Vso srečo vam in Slovencem želim.". Pri tem me je lopnil po ramenih. Sam sem vse dobro zaželel njemu in, čeprav se za tujega veleposlanika to ravno ne spodobi, tudi veliko uspeha njegovemu sinu Jebu, ki se je potegoval za republikansko nominacijo na predsedniških volitvah leto za tem.

 

Z njegovim drugim sinom Georgeom W. Bushem, 43. predsednikom ZDA, sem se srečal, ko je bil ta še na oblasti in to na vrhu zveze Nato aprila 2008 v Bukarešti. Slovenci se ga spomnimo, da nas je še kot guverner Teksasa enkrat zamenjal s Slovaki in da nas je kasneje dvakrat obiskal. Na Brdu se je leta 2001 (eno od zvezdnih let slovenske diplomacije) srečal z ruskim predsednikom Putinom in ob tej priliki dejal, da mu je pogledal v oči in videl dobro dušo. Na Brdu je bil tudi leta 2008 ob vrhu EU-ZDA.

 

Vrh Nata v romunski prestolnici je bil med bolj pomembnimi. Albanija in Hrvaška sta bili povabljeni v članstvo, ne pa tudi (Severna) Makedonija. Turčija, ZDA in Slovenija so se na vse kriplje trudile preprečiti grški veto, vendar brez uspeha. Razlog je bil seveda spor okoli imena makedonske države. Ob tej priliki tudi Ukrajina in Gruzija nista dobili povabili v Akcijski načrt (predsobo) za članstvo, kar je opogumilo Rusijo za kasnejši napad na eno in drugo.

 

Bush na Brdu Putinu očitno ni dovolj dobro pogledal v oči. Na slavnostni večerji vrha Nata v Bukarešti smo bili poleg vodij delegacij prisotni tudi stalni predstavniki držav članic pri Severno-atlantskem svetu. Sredi večerje je predsednik Bush mlajši vstal in se napotil proti izhodu. Lahko, da se je dolgočasil, po vsej verjetnosti pa mu je nagajala kot mnogim drugim prostata. Na srečanjih Nata predstavniki Slovenije in ZDA sedijo relativno blizu. Vmes so le predstavniki Španije, Turčije in Združenega kraljestva. Ko je šel predsednik Bush mimo mene, sem na hrbtu začutil trepljaj. Ko sem se ozrl, mi je prvi mož na svetu še pomežiknil. Zgodba se je ponovila, ko se je čez nekaj minut vrnil. Bil sem torej deležen kar dveh predsedniških trepljanj v enem večeru. Začel sem se spraševati, ali ni morda nagnjen k istemu spolu. Kasneje sem ugotovil, da temu ni tako, da pa se zna tudi pošaliti.

 

Naslednje jutro sem pred začetkom plenarnega zasedanja šel pogledat, kje točno sedi naša delegacija. Dvorana je bila še prazna in vanjo je na moje presenečenje prikorakal, kdo drugi kot Bush junior. Bil je sam, telesni stražarji v dvorano niso smeli. To pot sem se ojunačil jaz, ga pozdravil in vprašal, kako je bil tisto jutro. Ne vem, če se me je spomnil. Vljudno se mi je nasmehnil in avtomatično odgovoril, da je okej, nato pa hitro dodal, da pa ne bo v redu tisti, ki ga je krepko pred začetkom zasedanja poslal v prazno dvorano. Ameriški predsedniki so na tovrstna srečanja vedno vstopali med zadnjimi v spremstvu veleposlanika ali kakšnega drugega člana delegacije.

 

Tudi s predsednikom Barackom Obamo sem se srečal v času njegovega mandata, pravzaprav sem mu leta 2013 predal poverilna pisma. Po ameriškem običaju sta me pri tem spremljali soproga in hčerka. Tistih nekaj minut slave sem skušal čim bolje izkoristiti. Stavke, ki sem se jih naučil na pamet, bi znal brez zapletov povedati tudi, če bi me prebudili sredi noči. Pisma sem še uspel predati, tudi prenesti dobre želje našega predsednika in vseh Slovencev, potem pa se je sredi mojih stavkov predsednik Obama zapičil v našo hčer. Resda kakšne politične razprave ob tovrstni priliki niso predvidene (stališča se pred tem v pisni obliki predajo v njegovem kabinetu in pisni je tudi odgovor), pa vendar …

 

Obamo, ki je imel sam dve hčerki njenih let, je zanimalo, kako se je kaj znašla v novem okolju, novi šoli itd. Minute so tekle, onadva pa se nista ustavila. Predsednik se mi je živčnemu občasno le malce nasmihal. Poskušal sem zadevo tudi sam hudomušno obarvati in vskočiti s Slovenijo na sončni strani Alp, pa Slovenijo kot edino državo, ki ima ljubezen - love v svojem imenu. Šele, ko je hčerka omenila, da smo nekaj let preživeli v Belgiji, kjer sem bil predstavnik pri Natu, je predsednik Obama končno zastrigel. "Veleposlanik, potem pa dobro veste, kaj vam je naloga", se je obrnil k meni in parkrat tlesknil po lopatici. Ko sva se srečala naslednjič, trepljanja ni bilo. Ali je imel slab dan, ali pa ga je kdo pred tem opozoril, da sem bil pravzaprav predstavnik ene od držav, ki niso držale svojih besed in ki se jih je v Natu oprijel vzdevek freeriders – zastonjkarji. Za te pa je večkrat dejal, da njihovih voditeljev v Beli hiši ne bo sprejemal.

 

Trepljanja Donalda Trumpa (slovenskega zeta, kot mu nekateri pravijo pri nas) pa sem bil deležen, še preden je postal predsednik ZDA. S soprogo sva bila februarja 2015 skupaj z veleposlaniškim parom iz Bolgarije častna gosta na letni gala dobrodelni prireditvi Ameriškega rdečega križa. Prireditev, na katerem je mrgolelo pomembnežev, predvsem tistih, ki so imeli kaj pod palcem, je v svoji letni rezidenci Mar-a-Lago v Palm Beachu na Floridi gostil nepremičninski podjetnik in zvezda TV-showa Donald Trump s svojo soprogo Melanio.

 

Kako da so povabili ravno naju, mi ni bilo nikoli jasno. Mislim, da je imel za to še največ zaslug Robert Tomsich, ameriški podjetnik slovenskega rodu in v Palm Beachu Trumpov sosed. Kakorkoli že, sredi prireditve sva s soprogo šla pozdravit gostitelja. Trump je bil bolj zadržan, Melania pa se je ob pogledu na naju prav razživela. Prijazna se je na vsak način hotela z nama pogovarjati po slovensko. To je bil še čas pred Trumpovo predsedniško kandidaturo in kasnejšo zmago, ko je prvo damo ZDA večina slovenskih medijev raztrgala. S soprogo sva v pogovor skušala dodati kakšen stavek v angleščini, da bi nas zastopil tudi njen soprog, vendar se Melanija ni dala. Čez čas me je Donald Trump lopnil po ramenu in naju s soprogo še bolj potisnil proti Melanii, rekoč: "Le govorita z njo!"

 

Ob izvolitvi sva s soprogo skupaj z znano organizacijo Sister Cities International (ustanovil jo je predsednik Eisenhower) Melanii v čast v Washingtonu organizirala ples s 500 gosti. Prva dama ZDA se je formalno opravičila, ker je s sinom takrat še bivala v New Yorku, najbrž pa so do njenih ušes že tudi prišle vesti, da v svoji rojstni domovini ni bila ravno priljubljena. Slovenska zavist se tudi tokrat ni izneverila.

 

Tudi z Josephom Bidenom, ki bo v kratkem zaprisegel kot 46. predsednik ZDA, sem se srečal, predno je bil izvoljen. Leta 2009 je kot podpredsednik ZDA obiskal sedež Nata v Bruslju. Nagovoril je tudi Severno-atlantski svet. Po običaju se visoki gost ob spremstvu generalnega sekretarja Nata na začetku hitro sprehodi okoli ovalne mize in rokuje z vsemi stalnimi predstavniki. Tudi to pot je bilo tako. Vse je rutinsko potekalo, zaustavilo pa se je pri Sloveniji, pri meni.

 

Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar predstavil, navezal pogovor. Slovenijo je pred tem obiskal dvakrat kot senator. Prvič je bil kot predstavnik ZDA na pogrebu Edvarda Kardelja, drugič pa nas je obiskal pred vrhom Nata 1997 v Madridu, kjer pa Slovenija na naše razočaranje ni dobila vabila za članstvo. Ne vem, ali je kaj pomešal, ali sta mu dejansko obiska pri nas ostala v tako lepem spominu, ali pa je imel slabo vest, da smo kljub njegovemu drugemu obisku morali na povabilo v Nato čakati naslednjih pet let. Skratka, o Sloveniji se je prav raznežil in o njej govoril v superlativih ter od mene hotel izvedeti še več.

 

Generalni sekretar, ki mu podobno kot meni ni bilo nič jasno, je sprva dajal signale, da se bo treba podvizati dalje, se je vdal. Zaradi zastoja so postali pozorni tudi drugi stalni predstavniki. Nekateri so celo mislili, da je prišlo do nekakšnega incidenta. S svojega sedeža je pristopil tudi stalni predstavnik ZDA. Podpredsednik Biden pa ni odnehal in me med pogovorom vztrajno trepljal po rami. Moje delnice pri generalnem sekretarju Nata in veleposlaniških kolegih so poletele v nebo. Izgledalo je kot klepet starih prijateljev, ki se nista videla že dolgo časa.

 

Poslovil se je s še enim močnim trepljanjem, smehom in besedami: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."  Kot ostali sem se zarežal tudi sam.

 

Čez nekaj let sem kot naš veleposlanik v ZDA skušal organizirati Bidenov tretji obisk pri nas (Predsednik Obama za kaj takega interesa ni kazal). Pa ni šlo. Očitno se je nalezel mnenja svojega predsednika o neverodostojnih in malce popravil svojo predstavo o nas. Neizpolnjevanje obvez v okviru Nata namreč ni bil edini primer, ko nismo držali svoje besede. Uspelo nam je le, da se je ob svoji udeležbi na vrhu procesa Brdo-Brijuni novembra 2015 v Zagrebu tam ločeno bilateralno sestal tudi z našim predsednikom. 

 

In poanta vseh teh zgodb oziroma trepljanja? V teh prazničnih dnevih je niti nisem iskal. Sem samo malce privzdignil tančico nad zakulisnim diplomatskim dogajanjem in namignil, da so tudi najvplivnejši ljudje na svetu, kot so ameriški predsedniki, ljudje kot mi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.757
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.503
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.580
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.539
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.597
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.258
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 982
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.230
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 914
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.036