Edino, kar v življenju še lahko počnete, je obsesivno kompulzivno sledenje dnevnim informacijam, kaj lahko na določen dan počnete in česa ne, in da seveda delate ter skrbite za otroke – bodoči rod v suženjstvo zakletih! Ustvarjanje kaosa in zmede teče kot po maslu. Mediji s turboažurnim smetenjem javnega prostora dobro sodelujejo. Državljani pridno trpijo na delovnih mestih, kjer se jih tudi največ okuži, kar pa ni pomembno, ker že dolgo kot človeško bitje nismo vredni nič! Smo samo uporabno delovno orodje za patološke apetite brezvestne kapitalistične peščice. Koliko sranja in nespoštovanja smo pripravljeni uklonljivo požret, je ključno vprašanje aktualnega globalnega eksperimenta.

Ko bo velik posel s cepivom izpeljan, boste izpuščeni na sprehod ali celo na kavo s prijateljem. Za nekaj časa se vam bo zdelo, da živite v raju, čeprav boste še vedno tonili v kletne prostore pekla. Ampak ... Ko sem slišala, da nas že napada novi sev koronavirusa, sem bruhnila v smeh. Zdaj je skrajni čas, da bi se distancirali od norišnice, v kakršno smo pahnjeni in s pandemijo samo po sebi nima nobene neposredne zveze. Ima pa veliko zveze s socialno, kulturno in ekonomsko prihodnostjo na globalni ravni in na ravni posameznih držav. Bo ponovna kriza v slogu doktrine šoka prispevala k utrditvi razmajane neoliberalne diktature s poglabljanjem socialnih razlik in krčenjem človekovih pravic? Ali bomo zmožni ustvarit in podpret socialno in ekonomsko sistemsko preobrazbo? Zaenkrat ne kaže dobro.

Faloti računajo na deficit vaše inteligence in vam razlagajo, da javno zdravstvo ni "zdravo", ker je prepredeno s korupcijo, zato podprite postopno privatizacijo, ker po njihovem genialnem mnenju zasebniki sebi pač ne bodo kradli. In vi boste kot budale sprejeli, da se korupcija v javnem sektorju ne počisti. Verjeli boste, da med zasebniki ni korupcije, pohlepa, trgovanja z uslugami in kravjih kupčij, ampak ena sama dobrota in želja, da bi si vi lahko privoščili pravico do zdravstvene obravnave. Verjeli boste celo, da so farmacevtski lobiji dobrodelna društva. Razmišljali boste kot najbolj bizaren kreten, ki lasten oropan dom zapusti in se preseli v hotel, ker verjame nakladanju, da so roparji nedotakljivi, vztrajanje v lastnem domu pa nima smisla. Nagovorili vas bodo celo, da se odpoveste lastni državi in da vam državo brez vašega upora ugrabijo dobičkarji, za katere se morate prostituirat. Ups, saj to se je že zgodilo. 

Že danes drago plačujete zobozdravstvo, ker vas javno zdravstvo izrinja na trg z izgovorom na predolge čakalne vrste. Že danes vam javno zdravstvo dodatno zaračunava celo za belo plombico pod grožnjo, da vas bodo sicer zastrupili s škodljivim materialom. In vi pridno pokimate in odprete usta! Zasebnikom ne zmanjka pacientov in si lahko privoščijo tudi šlamastiko. Dnevno po forumih sprašujete, kateri zdravnik vas bo kakovostno obravnaval, da boste predrago plačali vsaj za dobro opravljeno delo. Prenekateri sprašujete, kje v tujini boste kakovostno obravnavani za enkrat nižjo ceno. Tako deluje zasebno zdravstvo.

Molče se boste pridružili številnim Američanom, ki obolevajo in umirajo brez zdravstvene pomoči, ker ne zmorejo plačevat nobenega učinkovitega zavarovanja. Trpijo na tiho, ker so si večinoma sami krivi, saj so nekoč naivnejši od perjadi podpirali zločinski sistem v upanju po lastni obogatitvi in v prepričanju, da sami ne bodo nikoli potrebovali ničesar, kar bi presegalo njihove zmožnosti. Sprejeli boste, da zdravniški poklic ni več posebno poslanstvo, ampak so prosto po aktualni predsednici Zdravniške zbornice samo prodajalci storitev, ki jim za Hipokratovo zaprisego dol visi! Vsak zdravnik, ki namreč odkloni pomoč bolnemu človeka, ker bolnik ne zmore plačat preklete "storitve", zagreši popoln moralni zločin, ki bi moral bit tudi legalno obravnavan kot zločin! Ampak vi boste nagovarjani, da pristanete na postopno rušenje javnega zdravstva v naši državi. 

Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med zdravniki izpostavili v boju proti korupciji in ostali zdravniki jih niste množično in glasno podprli. Sindikat se glasno oglasi predvsem takrat, ko se bori za izključitev zdravnikov iz skupnega plačnega sistema. Pričakujete naše spoštovanje in privoščljivost za dostojno plačilo. Z veseljem privoščimo in spoštujemo, ampak kdaj se boste tudi vi postavili za nas državljane in ostro nastopili proti privatizaciji zdravstva in miniranju javnega sistema?! Zakaj niste vsaj podprli ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar je predhodna nesposobna vlada padla?! Zakaj ne stavkate zaradi dolgih čakalnih vrst, zaradi česar sploh ne morete dovolj kakovostno zdravit številne paciente?

Izražam globoko razočaranje tudi nad bobnečim molkom slovenskih univerz in številnih kulturnih institucij. Kot da niso ravno oni ključni braniki ustvarjalne svobode in človekovih pravic. Sprašujem profesorje, intelektualce, umetnike in še posebej akademike, ki delujejo pod okriljem institucij, kaj menijo, da je njihovo poslanstvo v odnosu do družbe?! Ker resnično več ne vem! Skrb za lasten položaj in karierno napredovanje znotraj zaprte cone ceha prav gotovo ne. Dr. Renata Salecl in dr. Tine Hribar sta se izpostavila in podala javno argumentirano izjavo v bran ohranjanju demokracije, človekovih pravic in svoboščin. Eden izmed članov se je potezi uprl brez ugledne argumentacije. In kako je odreagirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)?! Podcenjevalno so nas odpravili s skopim pojasnilom, da mnenje članov s podpisi Komisije za človekove pravice ni mnenje SAZU, ker se v politiko ne vmešavajo.

V politiko?! Preko nekaterih medijev smo bili deležni tudi sila otročjih opozoril na nadpolitičnost intelektualno vzvišenega poslanstva! Nismo bili pa obdarjeni z nikakršnim sila intelektualno superiornim mnenjem s strani nikogar! Ravno nasprotno. S skrajno populističnimi izjavami so se nam iz nekaterih medijev smehljali določeni izobraženci, ki jih je že na prvo žogo mogoče tako enostavno ideološko opredelit, da se od žalosti smejim. Popolnoma se namreč strinjam, da intelektualni premisleki, ki ne vsebujejo visoke stopnje objektivne distance do vseh ideoloških in religioznih omejitev, niso vredni več od previdno omejene pozornosti. Vendar od krovne institucije, pod katero se skriva smetana slovenskega izobraženstva, nismo državljani na prelomni zgodovinski točki deležni nikakršne pozornosti! Kdor molči, vsem državljanom gromko odgovori. 

Kako slabo kaže, me opozarja tudi porast izjemne dobrote in solidarnosti, ki se kaže v okrepitvi dobrodelnih akcij. V kolikor obstaja še kakšen državljan, ki mu ni jasno, čemu služita dobrodelnost in prostovoljstvo, naj najprej opozorim, da oboje služi podpori kapitalistični diktaturi in poglabljanju zasužnjevanja. Kapitalisti od nekdaj podpirajo dobrodelnost, ker se zavedajo njene realne benignosti. Dobrodelnost predstavlja učinkovito samopromocijsko sredstvo.

Ko popularni Radio 1 s popularnim voditeljem, ki večinoma ljudi osrečuje z duhovičenjem na prvo žogo, izvede uspešno dobrodelno akcijo, izvede pravzaprav uspešno samopromocijo. Zdaj se poslušalci, ki s poslušanjem komercialnih čvekarij in drugorazredne muzike zapravljajo čas v prazno, počutijo del nečesa, kar pridobi avro dobrote in solidarnosti. Ko Denis Avdić duhoviči in zakriči v eter, da noben otrok v tej državi ne bo ostal brez pudinga, se vsem, ki jih na tem svetu ne zanima nič razen njihov hladilnik, orosijo oči. Pudinga se bo žal lahko napokal le Avdić, za revne otroke pa je puding redek priboljšek. Prosilci za pomoč bodo prejeli le poplačilo najnujnejših stroškov, kar je dobrodošel obliž na kratke proge. Večina prosilcev za pomoč bo že najkasneje v nekaj mesecih v enako slabi ali še slabši situaciji. Bo pa Radio 1 še malo bolj popularen in dobičkonosen. Radio 1 je medij, ki v smer sistemskih rešitev in spodbujanja splošne razgledanosti, dobrote in solidarnosti s svojim programom ne prispeva nič, čeprav je izredno močan medij! Lastnik tega medija verjetno ne bo udaril popularne kampanje proti sodobnemu izkoriščevalskemu kapitalizmu, mar ne?

Odkar živim, spremljam eno in isto reklamo Unicefa na televizijskem programu. Že več kot 40 let me prepričujejo, da bo moja skromna donacija rešila dojenčka v Afriki pred gotovo smrtjo. Zelo pomembno, da od lakote ne bo umrl kot dojenček, ampak nekaj let kasneje, ali pa bo prišla na svet kopica novih lačnih in bolnih dojenčkov. Enako dobrodelno reklamo bom lahko spremljala verjetno do lastnega pogreba. Živel Bill Gates! 

Pristop Radia 1 je sicer mnogo bolj human od neprebavljivosti visoko gledane oddaje Tednik na TV Slovenija, ki iz stisk ljudi ustvarja resničnostni šov. Pomoč dobi tisti, ki se je pripravljen javno izpostavit, da gledalce zabava s svojo tragedijo. Nekoč sem se nad perverznim pristopom pritožila in prejela obrazložitev, da ste vi, dragi državljani in državljanke, bolj darežljivi, če vam postrežejo s stigmatizacijo, krvjo in solzami ljudi v stiski! Vi ste baje odgovorni za tedensko predvajanje najbolj perverznega resničnostnega šova.  

Kaj sploh pomeni funkcionalna dobrota in solidarnost? Marsikaj. Solidaren je vsak, ki razume, da v naravi nikakršna zasebna last ne obstaja, ker je vse stvar družbenega dogovora, zato po naravi stvari ni skopuški. Marsikdo poseduje visok kapital za prazen nič in marsikdo zasluži skoraj nič kljub relevantnemu pridonosu podebiljeni družbi. Solidarna oseba podpre vsakogar na delovnem mestu, ko se upre izkoriščanju, namesto da skloni glavo v strahu pred lastno eksistenco in na varni razdalji ploska Ivanu Galetu. Odpravi se na ulično zborovanje proti omejevenju človekovih pravic in svoboščin. Radovedno se poduči o definiciji in funkcionalnosti pravega univerzalnega temeljnega dohodka, namesto da neinformirano in zavistno razpečuje po družbenih omrežjih odklonilne neumnosti. Ne hujska proti socialno ogroženim in jih ne zmerja z lenuhi, ker o njih ne ve ničesar. Ne ploska vštric s poneumljajočimi mediji, ko nam predvajajo požrtvovalne zgodbe o prostovoljcih, ampak vedno in za vsako ceno nasprotuje neplačani delovni sili! In najpomembnejše: Ne podpira in ne voli neoliberalnih, fašistoidnih, antikulturnih in nesolidarnih politik oziroma nesocialno opredeljenih strank.

Da ne bo pomote! Podpiram zbiranje pomoči za ljudi v stiski anonimno in na podlagi zaupanja organizatorjem. Večina slovenskih državljanov verjetno najbolj zaupa Zvezi prijateljev mladine, ki se profesionalno ukvarja z dejavnostjo! Ne mislim, da bi se brez tovrstnih akcij vse vlade tega sveta zganile in opravile svojo dolžnost v imenu državljanov in državljank. Država je namreč naša in vlade delajo za nas in upravljajo z našim kapitalom!!! Dolžnost vsake vlade je, da izkoreninja revščino in stigmatizacijo. Socialna država ne pusti nobenega državljana na robu preživetja, kaj šele brez doma. Civilizirana država državljanov ne obravnava na zbirokratiziran in dostojanstvu sovražen način.

Nasprotujem predvsem razmahu dobrodelništva, ki z akcijami predvsem promovira določeno profitabilno dejavnost ali dobrodelnost kot nekaj samo po sebi zaželenega! Vsaka dobrodelna akcija bi morala bit opremljena z jasnim pozivanjem k socialnim sistemskim spremembam. Nedvoumne bi morali bit tudi navedbe, da je tovrstna pomoč izključno skromne, prehodne in kratkoročne narave, namesto trapastega duhovičenja, kako se bodo otroci do sitega napokali s pudingom. Jebeš puding!