Komentar

Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo

Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško poslanstvo! Mladi umetniki in umetnice so v času prve svetovne vojne protestno emigrirali, večina se je preselila v Zürich, nekateri pa v oddaljeni New York. Dadist Dragan Aleksić je doživel svojo prvo dadaistično iskušnjo v Pragi, drugo pa v lokalu Ameriken v Novem sadu. Dadaisti so v svojih klubih brez zadržkov napadali ideologe in militante, poleg njih pa še umetnike-ekspresioniste.

27.12.2020 06:27
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   dadaizem   Dragan Aleksić   Zenit   Balkan   Ameriken   Novi Sad   Jasna Jovanov   homologija  

Fotomontaža: portal+a

Dadaizem je najprej anarhizem, spočet iz gnusa do ideologije, ki vedno vodi množice v smeri militarizma. Edina prava služba militantov je, da ubijajo.

Kaj mislite ali človek deluje znotraj načrta ali slučaja? Sam menim, da živimo istočasno znotraj dada slučaja in data načrta. Kot mladostnik sem oblikoval z Neue Slowenische Kunstom monumentalni dadaizem. Zadnjih petindvajset, let v času postgravitacijske umetnosti, pa z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem oblikujem informatrični dataizem. Dada-data! Z obema reflektiram prehod umetnosti iz XX. v XXI. stoletje.

 

Na začetku današnjega komentarja bi se rad zahvalil dr. Jasni Jovanov, ki je pomeben del svojega raziskovalnega časa posvetila dadaističnemu umetniku Draganu Aleksiću (1901-1958). V knjigi Demistifikacija apokrifa (1999) in v knjigi Dragan Aleksić, likovne kritike (2018) je metodološko raziskala Yugo-dado. Od nekdaj sem slutil, da so Aleksićevo dokumentacijo po njegovi smrti vrgli preprosto v smetnjak. Celo takšna erudita historične avantgarde kot sta Branko Vučićević in dr. Peter Krečič mi nista znala povedati, kaj se je zgodilo z umetniško dokumentacijo Dragana Aleksića. Izkazalo se je, da je bila moja slutnja točna.

 

A navkljub vsemu sta se v kulturnem spominu ohranili dve Aleksićevi umetniški reviji: Dada-Tank in Dada-Jazz (1922). Ravno zaradi dr. Jasne Jovanov imamo metodološko potrjen podatek, kdaj in kje je bil izveden prvi protoperformans na Balkanu. To se je zgodilo 3. junija leta 1922 v Novem Sadu v lokalu Ameriken na Ulici kralja Petra! (vir: Aktivista matine es dadaista ujsagiras, Delbacska, Novi Sad, 7. VI 1922, 3). S tem datumom se je začelo novo obdobje v razvoju scenskih umetnosti med Ljubljano in Atenami.

 

Data: Da, tukaj imamo še knjigo poezij Dragana Aleksića, ki je izšla v impresivni zbirki Nolit leta 1978 s predgovorom dr. Vide Golubovič in film Karpa Godina Splav meduze iz leta 1980. V filmu Dragana Aleksića zastopa - X2.

 

Dada-Tank: davno, na začetku osemdesetih let sem dobil od dramaturginje Alje Predan zajeten šop fotokopij s teksti Dragana Aleksića, Ljubomirja Micića, Avgusta Černigoja in Ferda Delaka. Micićevo in Černigojevo umetniško delo sem tukaj že večkrat komentiral. Nenavadno pa je to, da v vseh teh letih, od kar reflektiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli osvetlil Aleksićevega in Delakovega dela. To bi moral storiti že pred petimi leti v otvoritvenih besedilih, da bi vam bil bolj logičen in smiselen. Dada-Tank je bil izhodišče za Delakov Tank iz leta 1927.

 

 

Homologija I.: Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško poslanstvo! Mladi umetniki in umetnice so v času prve svetovne vojne protestno emigrirali, večina se je preselila v Zürich, nekateri pa v oddaljeni New York. Dadist Dragan Aleksić je doživel svojo prvo dadaistično iskušnjo v Pragi, drugo pa v lokalu Ameriken v Novem sadu.

 

Dadaisti so v svojih klubih brez zadržkov napadali ideologe in militante, poleg njih pa še umetnike-ekspresioniste:

 

"Obstajata umetnost, ki je reakcija na čas in umetnost kot izraz časa. Dadaisti smo to drugo."

 

Dragan Aleksič bi dodal: Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo. Med dado in antidado.

 

 

Dada-Jazz: Dragan Aleksić in njegova tovarišija je prva teatralizirala življenje s pomočjo vsebin in oblik XX. stoletja. Že na samem začetku so navajali, da v njihovi umetnosti ni naseljenega nobenega smisla. Da je za njih pomemben predvsem neologizem, ki lahko omogoči vse ali nič. Predvsem pa, da je v dadaizmu nameščena metoda, s katero obnavljamo – nič. Dadaistični ideal je čisti izraz reda v nerazumu.

 

 

Homologija II.: Da, dadaizem je najprej anarhizem, spočet iz gnusa do ideologije, ki vedno vodi množice v smeri militarizma. Edina prava služba militantov je, da ubijajo.

 

Opozorilo: Na trgu umetnin se je v zadnjih letih pojavil cel niz ponaredkov Dragana Aleksića, ki za časa svojega življenja ni prodal niti ene same umetnine. Letos junija smo obhajali stoletnico berlinskega dada sejma. To je bil prvi poizkus dokumentiranja dadističnih namenov in naporov. Kmalu zatem se je leta 1922 vzpostvil Aleksićev Dada-Tank in Dada-Jazz. Na berinskem dada sejmu je bilo razstavljeno nekaj manj kot dvesto umetnin, prodana pa je bila samo ena. Mnogo let kasneje so vsa ohranjena dela s sejma dosegla vrtoglave cene. Ko se je pa to zgodilo, so bili vsi umetniki že dolgo časa mrtvi! Vsekakor prepozno, da bi njihova vrednost postala cenjena. Ko slišim, da nekdo govori o trgu z umetniškimi deli, me zagrabi gnus. Prav sram me je za tistega, ki to izjavlja. Zakaj? Ker je brutalen surovež, ki bi rad videl umetnike mrtve. Konec opozorila!

 

Da, umetnost Dragana Aleksića je bila provokacija. Dadaizem nasploh je bil akcija-provokacija. Zoprstavil se je gledališču iluzij življenja in najrazličnejših človeških razploženj. Uprizarjal je gledališke anti-oblike. Tisočletne strukture umetnosti so se dobesedno razbile v manj kot eni uri v lokalu Ameriken. Aleksić je uvedel umetniško obliko dada dogodkov. To so bili kasnejši hepeningi, neke vrste protoperformansi. Asociativne delčke so oblikovali v asociativno celoto s pomočjo eksperimenta. Neakdemskega eksperimenta. Protoperformer je zahteval dvosmerno povezavo z avditorijem. Tako je s pomočjo provokacije oblikoval interakcije, ki so spodbijale vsakršno logiko. Ravno - nelogika je poetika zoprstavljanja masovnemu človeku.

 

Učinek dadistične dinamike je viden iz umetniškega dela Dragana Aleksića. Podoben je vzporedni ruski zaumni poeziji. "Po raziskavi osnovnih 1200 morfemov je postalo razvidno, da je vsak soglasnik povezan z občutkom gibanja!", je zapisal pesnik Aleksander Tufanov. Kinetični obsesivci so se z morfemi upirali ekspresionistični nacionalni margarini. Ni zatipek - ni margina - temveč margarina. Po vojni so ekspresionisti, v želji po obnovi sveta, zabredli v nacionalistično blato. V tem smislu je bila dadistična kritika ekspresionistov po letu 1920 delno upravičena. Ne pozabimo, da je bil zločinec Joseph Goebbels med drugim tudi ekspresionistični dramatik, ekspresionist Stanko Majcen pa je imel uradniško funkcijo v Rupnikovi zločinski vladi.

 

Beseda tedna: homologija. Enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo. Istorodnost dadaističnega dogodka, hepeninga, dogodka v javnem prostoru, performansa in informansa.

 

Učinki dadaistične dinamike: Dragan Aleksić je kategorično zahteval od zenitista Ljubomirja Micića, da se distancira od ekspresionizma in dendizma, ki ga je zastopal v prvih šetvilkah umetniške revije Zenit in podpre dadaizem. Ljubomir Micić je razumel Aleksićevo pobudo in spremnil svojo umetniško-založniško startegijo. Vse do naslednjega spora in do njunega dokončnega razhoda. Micić pa je zahteval od svojih sodelavcev, da vzpostavijo avtentičen balkanski – izem. Zahteva je rezultirala v zenitizmu, s pomočjo metode barbaorgenija.

 

Nujno potrebno je razumeti, da dadaizem ni stilna formacija, temveč gibanje, ki se je vzpostavilo z neologizmi, ki izražajo nasprotovanje nacionalnim ideologijam. Naj omenim, da je imel dadaizem navkljub vsemu dinamično zvezo s ruskim konstruktivizmom. Napadel je kulturno skladnost, ki jo zastopajo nacionalni jeziki. Dadisti so prvi obsodili nacionalistične obskurnosti, ki so privedle do nacizma. Izražali so gnus do vsakega miltantno-nacionalno obarvanega osebka. Dada pesem je prostor intermedijske interakcije, prostor množice različnih jezikov, ki so z razgradnjo jezika vzpostavili osupljiv koncept nadnacionalnega občutenja. To so interaktivne pesnitve brez besed, v katere so črke vpete v verze brez besed, ki opevajo nesmisle odrezavo in nespoštljivo.

 

Zaključna homologija: Vse je dada! Vse je data! Toliko v vednost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
0
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.297
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.249
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.849
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.338
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.532
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.791
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.263
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.631
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.252
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.270