Kaj mislite ali človek deluje znotraj načrta ali slučaja? Sam menim, da živimo istočasno znotraj dada slučaja in data načrta. Kot mladostnik sem oblikoval z Neue Slowenische Kunstom monumentalni dadaizem. Zadnjih petindvajset, let v času postgravitacijske umetnosti, pa z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem oblikujem informatrični dataizem. Dada-data! Z obema reflektiram prehod umetnosti iz XX. v XXI. stoletje.

Na začetku današnjega komentarja bi se rad zahvalil dr. Jasni Jovanov, ki je pomeben del svojega raziskovalnega časa posvetila dadaističnemu umetniku Draganu Aleksiću (1901-1958). V knjigi Demistifikacija apokrifa (1999) in v knjigi Dragan Aleksić, likovne kritike (2018) je metodološko raziskala Yugo-dado. Od nekdaj sem slutil, da so Aleksićevo dokumentacijo po njegovi smrti vrgli preprosto v smetnjak. Celo takšna erudita historične avantgarde kot sta Branko Vučićević in dr. Peter Krečič mi nista znala povedati, kaj se je zgodilo z umetniško dokumentacijo Dragana Aleksića. Izkazalo se je, da je bila moja slutnja točna.

A navkljub vsemu sta se v kulturnem spominu ohranili dve Aleksićevi umetniški reviji: Dada-Tank in Dada-Jazz (1922). Ravno zaradi dr. Jasne Jovanov imamo metodološko potrjen podatek, kdaj in kje je bil izveden prvi protoperformans na Balkanu. To se je zgodilo 3. junija leta 1922 v Novem Sadu v lokalu Ameriken na Ulici kralja Petra! (vir: Aktivista matine es dadaista ujsagiras, Delbacska, Novi Sad, 7. VI 1922, 3). S tem datumom se je začelo novo obdobje v razvoju scenskih umetnosti med Ljubljano in Atenami.

Data: Da, tukaj imamo še knjigo poezij Dragana Aleksića, ki je izšla v impresivni zbirki Nolit leta 1978 s predgovorom dr. Vide Golubovič in film Karpa Godina Splav meduze iz leta 1980. V filmu Dragana Aleksića zastopa - X2.

Dada-Tank: davno, na začetku osemdesetih let sem dobil od dramaturginje Alje Predan zajeten šop fotokopij s teksti Dragana Aleksića, Ljubomirja Micića, Avgusta Černigoja in Ferda Delaka. Micićevo in Černigojevo umetniško delo sem tukaj že večkrat komentiral. Nenavadno pa je to, da v vseh teh letih, od kar reflektiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli osvetlil Aleksićevega in Delakovega dela. To bi moral storiti že pred petimi leti v otvoritvenih besedilih, da bi vam bil bolj logičen in smiselen. Dada-Tank je bil izhodišče za Delakov Tank iz leta 1927.

Homologija I.: Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško poslanstvo! Mladi umetniki in umetnice so v času prve svetovne vojne protestno emigrirali, večina se je preselila v Zürich, nekateri pa v oddaljeni New York. Dadist Dragan Aleksić je doživel svojo prvo dadaistično iskušnjo v Pragi, drugo pa v lokalu Ameriken v Novem sadu.

Dadaisti so v svojih klubih brez zadržkov napadali ideologe in militante, poleg njih pa še umetnike-ekspresioniste:

"Obstajata umetnost, ki je reakcija na čas in umetnost kot izraz časa. Dadaisti smo to drugo."

Dragan Aleksič bi dodal: Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo. Med dado in antidado.

Dada-Jazz: Dragan Aleksić in njegova tovarišija je prva teatralizirala življenje s pomočjo vsebin in oblik XX. stoletja. Že na samem začetku so navajali, da v njihovi umetnosti ni naseljenega nobenega smisla. Da je za njih pomemben predvsem neologizem, ki lahko omogoči vse ali nič. Predvsem pa, da je v dadaizmu nameščena metoda, s katero obnavljamo – nič. Dadaistični ideal je čisti izraz reda v nerazumu.

Homologija II.: Da, dadaizem je najprej anarhizem, spočet iz gnusa do ideologije, ki vedno vodi množice v smeri militarizma. Edina prava služba militantov je, da ubijajo.

Opozorilo: Na trgu umetnin se je v zadnjih letih pojavil cel niz ponaredkov Dragana Aleksića, ki za časa svojega življenja ni prodal niti ene same umetnine. Letos junija smo obhajali stoletnico berlinskega dada sejma. To je bil prvi poizkus dokumentiranja dadističnih namenov in naporov. Kmalu zatem se je leta 1922 vzpostvil Aleksićev Dada-Tank in Dada-Jazz. Na berinskem dada sejmu je bilo razstavljeno nekaj manj kot dvesto umetnin, prodana pa je bila samo ena. Mnogo let kasneje so vsa ohranjena dela s sejma dosegla vrtoglave cene. Ko se je pa to zgodilo, so bili vsi umetniki že dolgo časa mrtvi! Vsekakor prepozno, da bi njihova vrednost postala cenjena. Ko slišim, da nekdo govori o trgu z umetniškimi deli, me zagrabi gnus. Prav sram me je za tistega, ki to izjavlja. Zakaj? Ker je brutalen surovež, ki bi rad videl umetnike mrtve. Konec opozorila!

Da, umetnost Dragana Aleksića je bila provokacija. Dadaizem nasploh je bil akcija-provokacija. Zoprstavil se je gledališču iluzij življenja in najrazličnejših človeških razploženj. Uprizarjal je gledališke anti-oblike. Tisočletne strukture umetnosti so se dobesedno razbile v manj kot eni uri v lokalu Ameriken. Aleksić je uvedel umetniško obliko dada dogodkov. To so bili kasnejši hepeningi, neke vrste protoperformansi. Asociativne delčke so oblikovali v asociativno celoto s pomočjo eksperimenta. Neakdemskega eksperimenta. Protoperformer je zahteval dvosmerno povezavo z avditorijem. Tako je s pomočjo provokacije oblikoval interakcije, ki so spodbijale vsakršno logiko. Ravno - nelogika je poetika zoprstavljanja masovnemu človeku.

Učinek dadistične dinamike je viden iz umetniškega dela Dragana Aleksića. Podoben je vzporedni ruski zaumni poeziji. "Po raziskavi osnovnih 1200 morfemov je postalo razvidno, da je vsak soglasnik povezan z občutkom gibanja!", je zapisal pesnik Aleksander Tufanov. Kinetični obsesivci so se z morfemi upirali ekspresionistični nacionalni margarini. Ni zatipek - ni margina - temveč margarina. Po vojni so ekspresionisti, v želji po obnovi sveta, zabredli v nacionalistično blato. V tem smislu je bila dadistična kritika ekspresionistov po letu 1920 delno upravičena. Ne pozabimo, da je bil zločinec Joseph Goebbels med drugim tudi ekspresionistični dramatik, ekspresionist Stanko Majcen pa je imel uradniško funkcijo v Rupnikovi zločinski vladi.

Beseda tedna: homologija. Enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo. Istorodnost dadaističnega dogodka, hepeninga, dogodka v javnem prostoru, performansa in informansa.

Učinki dadaistične dinamike: Dragan Aleksić je kategorično zahteval od zenitista Ljubomirja Micića, da se distancira od ekspresionizma in dendizma, ki ga je zastopal v prvih šetvilkah umetniške revije Zenit in podpre dadaizem. Ljubomir Micić je razumel Aleksićevo pobudo in spremnil svojo umetniško-založniško startegijo. Vse do naslednjega spora in do njunega dokončnega razhoda. Micić pa je zahteval od svojih sodelavcev, da vzpostavijo avtentičen balkanski – izem. Zahteva je rezultirala v zenitizmu, s pomočjo metode barbaorgenija.

Nujno potrebno je razumeti, da dadaizem ni stilna formacija, temveč gibanje, ki se je vzpostavilo z neologizmi, ki izražajo nasprotovanje nacionalnim ideologijam. Naj omenim, da je imel dadaizem navkljub vsemu dinamično zvezo s ruskim konstruktivizmom. Napadel je kulturno skladnost, ki jo zastopajo nacionalni jeziki. Dadisti so prvi obsodili nacionalistične obskurnosti, ki so privedle do nacizma. Izražali so gnus do vsakega miltantno-nacionalno obarvanega osebka. Dada pesem je prostor intermedijske interakcije, prostor množice različnih jezikov, ki so z razgradnjo jezika vzpostavili osupljiv koncept nadnacionalnega občutenja. To so interaktivne pesnitve brez besed, v katere so črke vpete v verze brez besed, ki opevajo nesmisle odrezavo in nespoštljivo.

Zaključna homologija: Vse je dada! Vse je data! Toliko v vednost.