Komentar

Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo

Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško poslanstvo! Mladi umetniki in umetnice so v času prve svetovne vojne protestno emigrirali, večina se je preselila v Zürich, nekateri pa v oddaljeni New York. Dadist Dragan Aleksić je doživel svojo prvo dadaistično iskušnjo v Pragi, drugo pa v lokalu Ameriken v Novem sadu. Dadaisti so v svojih klubih brez zadržkov napadali ideologe in militante, poleg njih pa še umetnike-ekspresioniste.

27.12.2020 06:27
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   dadaizem   Dragan Aleksić   Zenit   Balkan   Ameriken   Novi Sad   Jasna Jovanov   homologija  

Fotomontaža: portal+a

Dadaizem je najprej anarhizem, spočet iz gnusa do ideologije, ki vedno vodi množice v smeri militarizma. Edina prava služba militantov je, da ubijajo.

Kaj mislite ali človek deluje znotraj načrta ali slučaja? Sam menim, da živimo istočasno znotraj dada slučaja in data načrta. Kot mladostnik sem oblikoval z Neue Slowenische Kunstom monumentalni dadaizem. Zadnjih petindvajset, let v času postgravitacijske umetnosti, pa z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem oblikujem informatrični dataizem. Dada-data! Z obema reflektiram prehod umetnosti iz XX. v XXI. stoletje.

 

Na začetku današnjega komentarja bi se rad zahvalil dr. Jasni Jovanov, ki je pomeben del svojega raziskovalnega časa posvetila dadaističnemu umetniku Draganu Aleksiću (1901-1958). V knjigi Demistifikacija apokrifa (1999) in v knjigi Dragan Aleksić, likovne kritike (2018) je metodološko raziskala Yugo-dado. Od nekdaj sem slutil, da so Aleksićevo dokumentacijo po njegovi smrti vrgli preprosto v smetnjak. Celo takšna erudita historične avantgarde kot sta Branko Vučićević in dr. Peter Krečič mi nista znala povedati, kaj se je zgodilo z umetniško dokumentacijo Dragana Aleksića. Izkazalo se je, da je bila moja slutnja točna.

 

A navkljub vsemu sta se v kulturnem spominu ohranili dve Aleksićevi umetniški reviji: Dada-Tank in Dada-Jazz (1922). Ravno zaradi dr. Jasne Jovanov imamo metodološko potrjen podatek, kdaj in kje je bil izveden prvi protoperformans na Balkanu. To se je zgodilo 3. junija leta 1922 v Novem Sadu v lokalu Ameriken na Ulici kralja Petra! (vir: Aktivista matine es dadaista ujsagiras, Delbacska, Novi Sad, 7. VI 1922, 3). S tem datumom se je začelo novo obdobje v razvoju scenskih umetnosti med Ljubljano in Atenami.

 

Data: Da, tukaj imamo še knjigo poezij Dragana Aleksića, ki je izšla v impresivni zbirki Nolit leta 1978 s predgovorom dr. Vide Golubovič in film Karpa Godina Splav meduze iz leta 1980. V filmu Dragana Aleksića zastopa - X2.

 

Dada-Tank: davno, na začetku osemdesetih let sem dobil od dramaturginje Alje Predan zajeten šop fotokopij s teksti Dragana Aleksića, Ljubomirja Micića, Avgusta Černigoja in Ferda Delaka. Micićevo in Černigojevo umetniško delo sem tukaj že večkrat komentiral. Nenavadno pa je to, da v vseh teh letih, od kar reflektiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli osvetlil Aleksićevega in Delakovega dela. To bi moral storiti že pred petimi leti v otvoritvenih besedilih, da bi vam bil bolj logičen in smiselen. Dada-Tank je bil izhodišče za Delakov Tank iz leta 1927.

 

 

Homologija I.: Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško poslanstvo! Mladi umetniki in umetnice so v času prve svetovne vojne protestno emigrirali, večina se je preselila v Zürich, nekateri pa v oddaljeni New York. Dadist Dragan Aleksić je doživel svojo prvo dadaistično iskušnjo v Pragi, drugo pa v lokalu Ameriken v Novem sadu.

 

Dadaisti so v svojih klubih brez zadržkov napadali ideologe in militante, poleg njih pa še umetnike-ekspresioniste:

 

"Obstajata umetnost, ki je reakcija na čas in umetnost kot izraz časa. Dadaisti smo to drugo."

 

Dragan Aleksič bi dodal: Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo. Med dado in antidado.

 

 

Dada-Jazz: Dragan Aleksić in njegova tovarišija je prva teatralizirala življenje s pomočjo vsebin in oblik XX. stoletja. Že na samem začetku so navajali, da v njihovi umetnosti ni naseljenega nobenega smisla. Da je za njih pomemben predvsem neologizem, ki lahko omogoči vse ali nič. Predvsem pa, da je v dadaizmu nameščena metoda, s katero obnavljamo – nič. Dadaistični ideal je čisti izraz reda v nerazumu.

 

 

Homologija II.: Da, dadaizem je najprej anarhizem, spočet iz gnusa do ideologije, ki vedno vodi množice v smeri militarizma. Edina prava služba militantov je, da ubijajo.

 

Opozorilo: Na trgu umetnin se je v zadnjih letih pojavil cel niz ponaredkov Dragana Aleksića, ki za časa svojega življenja ni prodal niti ene same umetnine. Letos junija smo obhajali stoletnico berlinskega dada sejma. To je bil prvi poizkus dokumentiranja dadističnih namenov in naporov. Kmalu zatem se je leta 1922 vzpostvil Aleksićev Dada-Tank in Dada-Jazz. Na berinskem dada sejmu je bilo razstavljeno nekaj manj kot dvesto umetnin, prodana pa je bila samo ena. Mnogo let kasneje so vsa ohranjena dela s sejma dosegla vrtoglave cene. Ko se je pa to zgodilo, so bili vsi umetniki že dolgo časa mrtvi! Vsekakor prepozno, da bi njihova vrednost postala cenjena. Ko slišim, da nekdo govori o trgu z umetniškimi deli, me zagrabi gnus. Prav sram me je za tistega, ki to izjavlja. Zakaj? Ker je brutalen surovež, ki bi rad videl umetnike mrtve. Konec opozorila!

 

Da, umetnost Dragana Aleksića je bila provokacija. Dadaizem nasploh je bil akcija-provokacija. Zoprstavil se je gledališču iluzij življenja in najrazličnejših človeških razploženj. Uprizarjal je gledališke anti-oblike. Tisočletne strukture umetnosti so se dobesedno razbile v manj kot eni uri v lokalu Ameriken. Aleksić je uvedel umetniško obliko dada dogodkov. To so bili kasnejši hepeningi, neke vrste protoperformansi. Asociativne delčke so oblikovali v asociativno celoto s pomočjo eksperimenta. Neakdemskega eksperimenta. Protoperformer je zahteval dvosmerno povezavo z avditorijem. Tako je s pomočjo provokacije oblikoval interakcije, ki so spodbijale vsakršno logiko. Ravno - nelogika je poetika zoprstavljanja masovnemu človeku.

 

Učinek dadistične dinamike je viden iz umetniškega dela Dragana Aleksića. Podoben je vzporedni ruski zaumni poeziji. "Po raziskavi osnovnih 1200 morfemov je postalo razvidno, da je vsak soglasnik povezan z občutkom gibanja!", je zapisal pesnik Aleksander Tufanov. Kinetični obsesivci so se z morfemi upirali ekspresionistični nacionalni margarini. Ni zatipek - ni margina - temveč margarina. Po vojni so ekspresionisti, v želji po obnovi sveta, zabredli v nacionalistično blato. V tem smislu je bila dadistična kritika ekspresionistov po letu 1920 delno upravičena. Ne pozabimo, da je bil zločinec Joseph Goebbels med drugim tudi ekspresionistični dramatik, ekspresionist Stanko Majcen pa je imel uradniško funkcijo v Rupnikovi zločinski vladi.

 

Beseda tedna: homologija. Enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo. Istorodnost dadaističnega dogodka, hepeninga, dogodka v javnem prostoru, performansa in informansa.

 

Učinki dadaistične dinamike: Dragan Aleksić je kategorično zahteval od zenitista Ljubomirja Micića, da se distancira od ekspresionizma in dendizma, ki ga je zastopal v prvih šetvilkah umetniške revije Zenit in podpre dadaizem. Ljubomir Micić je razumel Aleksićevo pobudo in spremnil svojo umetniško-založniško startegijo. Vse do naslednjega spora in do njunega dokončnega razhoda. Micić pa je zahteval od svojih sodelavcev, da vzpostavijo avtentičen balkanski – izem. Zahteva je rezultirala v zenitizmu, s pomočjo metode barbaorgenija.

 

Nujno potrebno je razumeti, da dadaizem ni stilna formacija, temveč gibanje, ki se je vzpostavilo z neologizmi, ki izražajo nasprotovanje nacionalnim ideologijam. Naj omenim, da je imel dadaizem navkljub vsemu dinamično zvezo s ruskim konstruktivizmom. Napadel je kulturno skladnost, ki jo zastopajo nacionalni jeziki. Dadisti so prvi obsodili nacionalistične obskurnosti, ki so privedle do nacizma. Izražali so gnus do vsakega miltantno-nacionalno obarvanega osebka. Dada pesem je prostor intermedijske interakcije, prostor množice različnih jezikov, ki so z razgradnjo jezika vzpostavili osupljiv koncept nadnacionalnega občutenja. To so interaktivne pesnitve brez besed, v katere so črke vpete v verze brez besed, ki opevajo nesmisle odrezavo in nespoštljivo.

 

Zaključna homologija: Vse je dada! Vse je data! Toliko v vednost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.454
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.582
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.374
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.515
05/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.708
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.104
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.166
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.788
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 741
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.474