Razkrivamo

Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije

Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v letošnjem proračunu glede na lani ter tudi primerjavo višine proračunskega primanjkljaja s primanjkljajem drugih članic EU. V javnosti je najbolj znan podatek, da naj bi letošnji primanjkljaj znašal 4,2 milijarde evrov ali skoraj desetino BDP (tako je zapisano v sprejetem proračunu). Po zadnjih razpoložljivih podatkih bo primanjkljaj sicer precej nižji, a devetmesečne primerjave v okviru EU kažejo, da je slovenski deficit kljub temu skoraj najvišji med vsemi državami Evropske unije; naš 9-mesečni proračunski deficit znaša kar 7,1 % lanskega BDP v enakem obdobju, medtem ko je povprečje za EU precej nižje, in sicer 3,9 % BDP.

07.01.2021 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   deficit   2020   proračun   izdatki   fiskalno pravilo   Evropski sklad za okrevanja   Ministrstvo za finance

Koronakriza je marsikaj obrnila na glavo: zadnja leta smo tudi ob kakšnih manjših, a upravičenih izdatkih bili plat zvona, kako da se nam bodo sesule javne finance in poslušali opozorila doma in iz tujine, zdaj pa gremo večkrat v drugo skrajnost. Povečani izdatki v višini nekaj milijard evrov so postali običajna praksa.

Ti podatki vsekakor presenečajo, saj naj bile po različnih primerjavah naše državne pomoči manj obsežne, kot so napovedovali v nekaterih drugih državah (Nemčija, Avstrija na primer). Na prihodkovni strani so bila do septembra v Sloveniji gibanja sicer podobna kot velja za povprečje EU, pomembno višji pa so pri nas izdatki proračuna, predvsem za razne oblike pomoči (subvencije). Podatki o proračunskih gibanjih posameznih držav Unije tako kažejo, da smo za razne oblike pomoči podjetjem in posameznikom ("subsidies") v Sloveniji do septembra 2020 namenili največji delež BDP med vsemi državami EU (!). To se je konec koncev odrazilo tudi v dvigu povprečnih plač in pokojnin v pravkar izteklem se letu. Po oceni bo letošnja povprečna neto plača skoraj 6 % višja kot lanska, povprečna pokojnina z vsemi dodatki pa okoli 8 %.

 

Ker ni rasti cen, ti odstotki predstavljajo tudi realni dvig plač oz. pokojnin, kar je največji letni skok v zgodovini samostojne Slovenije! In to v letu, ko bomo na drugi strani beležili tudi skoraj rekordni padec bruto domačega proizvoda, torej skupnega "zaslužka" ali ustvarjene dodane vrednosti v državi! Objektivno gledano so razne oblike državne pomoči dejansko omogočile precejšnje povečanje dohodkov (ali vsaj njihovo zadržanje na nekdanji ravni) skoraj vseh skupin ljudi. V takih razmerah obsežne "delitve denarja" in pomoči je res kar težko razumljivo, da ob tem vseeno prebiramo o povečanih socialnih stiskah določenega kroga ljudi. Ko govorimo o stotinah milijonov državnih izplačil, bi morali poskrbeti tudi za tiste mejne primere, ki so bili mogoče izpuščeni, ker za to potreben denar vsekakor ni problem.

 

 

Ko denar ni problem ...

 

Dejstvo je, da trenutne razmere na finančnih trgih ter popolnoma drugačno razumevanje dolga in zadolževanja omogočajo državam (tudi Sloveniji), da lahko skoraj brez omejitev najemajo posojila za financiranje tekočih potreb. V parlamentu je ob sprejemanju proračunov sicer potekala debata o petih milijonih za ta ali drug namen, o financiranju tega ali onega projekta - s tem, ali bo končni proračunski deficit tri, štiri ali pet milijard, pa se pravzaprav ni nihče obremenjeval. Povečanje izdatkov vse politične stranke razumljivo podpirajo, finančni minister pa ima tudi odprto denarnico za kakršenkoli obseg potreb - razen za tiste, za katere iz drugih (ne finančnih) razlogov oceni, da niso nujni.

 

Tipičen primer takšnega pristopa so letošnja dogajanja s pokojninami. Da je rast pokojnin v preteklih letih precej zaostala, ni dvoma, tudi da smo lani dali najmanjši delež BDP za ta namen v zgodovini. Prav tako se vsi strinjamo, da so posebno najnižje pokojnine odločno prenizke. Ta dejstva poznam že nekaj let, a smo tudi v najboljših gospodarskih razmerah vodili težke razprave, ali se pokojnine lahko dvignejo še za kakšen dodaten odstotek ali ne. Finančni minister je bil ves čas pod grožnjo fiskalnega pravila (skoraj ustavne obtožbe) za vsakih dodatnih deset milijonov evrov izdatkov. Danes, ko razmere za upokojence niso nič slabše kot lani (oziroma 2019) ali predlani (2018), pa finančni minister brez zadržkov izplača dodatnih 70 milijonov evrov dodatkov, razumljivo ob polni podpori vseh parlamentarcev. In enako bi bilo tudi, če bi dodali še 100 milijonov. Res - zakaj pa ravno 70 milijonov (decembra, enako je bilo tudi marca)?

 

 

Kdo bo vse to plačal?

 

Za vsa dodatna izplačila imamo vedno zadosti argumentov, o povečanem dolgu pa se tako veliko ne sprašujemo. Spremenjene monetarne politike dobesedno vzpostavljajo pogoje, da ti dolgovi držav še dolgo ne bodo bremenili. Brez ovir bodo lahko še desetletja v knjigah, zaradi nizkih obrestnih mer (tudi negativnih), pa tekočih izdatkov za obresti v proračunu sploh ne bo. Zaradi tega so takšna izplačila in pomoči ne samo nujni, temveč tudi smiselni. Težava je letos v tem, da ljudje tega dodatnega denarja niso mogli ali hoteli potrošiti (na bankah so se letos depoziti prebivalstva povečali za 1,5 milijarde evrov). V primeru, da bi to ljudje potrošili, bi bil padec BDP lahko pol nižji, pa tudi proračunska slika boljša. Upajmo, da bo pomemben del tega denarja šel v potrošnjo naslednje leto in pripomogel k ponovnemu dvigu BDP.

 

 

Proračuni za 2020, 2021 in 2022

 

Ne glede na razmere, ko višina proračunskega primanjkljaja skoraj ni pomembna, pa bi v tem tretjem delu pisanja o proračunu vseeno pogledali tri zadnje sprejete proračune (za leta 2020-2022) na nekoliko drugačen način. Podrobnejši podatki (kogar zanimajo) so prikazani v tabeli na koncu teksta, v opisu pa nekaj najbolj pomembnih dogajanj in načrtov. V medijih se proračun običajno prikazuje po porabnikih, po ministrstvih. In tam seveda nek izdatek 4,7 milijarde evrov za finančno ministrstvo ne pove veliko. Zato so v spodnji tabeli ločeno prikazane "redne" proračunske postavke. Te med prihodki zajemajo osnovne davčne prilive (od potrošnje in dohodkov) ter nedavčne prihodke. Med odhodki pa so plače in materialni stroški javnega sektorja, subvencije podjetjem in transferji posameznikom (razlike za pokojnine, družinski prejemki, nezaposleni, boleznine in drugi izdatki za socialno varnost) ter rezerva. Tako dobimo "osnovni" proračunski rezultat kot posledico tekočih gibanj, nato pa temu dodamo še sredstva EU in izdatke za investicije (to dvoje je močno povezano) ter plačane obresti, da dobimo končni proračunski presežek ali primanjkljaj.

 

Oktobra (2020) je torej finančno ministrstvo v sprejem predlagalo 4,2 milijarde primanjkljaja, kar je državni zbor  tudi potrdil. Ta številka je zajemala tudi 1,2 milijarde rezerv kot "bianco" menico vladi za nepredvidene izdatke. Kot kažejo desetmesečni podatki, bo letošnji primanjkljaj okoli 3,3 milijarde, skoraj 900 milijonov evrov nižji (!). Seveda je to še vedno kar 3,5 milijarde slabše kot 2019 (milijarda ali 11 % manj prihodkov ter 2,5 milijard več odhodkov), a bistveno manj od predvidevanj. Kot kaže tabela, so vse razlike na "rednem" delu bilance, medtem ko pri EU sredstvih, investicijah in obrestih kakšnih večjih odstopanj letos glede na lani ni. Kaj je največ prispevalo k omenjenemu 3,5-milijardnemu izpadu v proračunu, je podrobneje opisano v drugem delu teksta o proračunu (vir), zato tega ne bi ponavljal.

 

Pri tem najbrž ni odveč ponoviti, da vse navedene proračunske številke pomenijo samo dejanske denarne transakcije, torej nižje prilive ali tudi odloge plačil (npr. davka na dobiček) ter vsa izplačila v posameznem letu. Niso pa v znesek zajeta na primer razna poroštva kot garancijska shema. Ta sicer ni bila niti izkoriščena, a tudi če bi bila, ne pomeni odliva za proračun v času izdaje garancije, temveč šele, če in ko bo garancija unovčena enkrat v naslednjih letih.

 

 

Minus bo manjši od predvidevanj, toda ...

 

Sicer je pozitivno, da proračunski primanjkljaj verjetno ne bodo tako visok, kot so na ministrstvu predvideli le dva meseca nazaj, vseeno pa tako nerealno načrtovanje odpira nekaj dilem o upravičenosti oblikovanja tako velikih rezerv. Ko sem o letošnjem proračunu prvič pisal zdaj že lanskega marca, ob nastopu epidemije, sem po pesimističnem scenariju ocenil primanjkljaj na 3,2 milijarde evrov, kar kaže, da bo precej bližje dejanskim gibanjem, kot pa so bila nedavna predvidevanja finančnega ministrstva.

 

Leto 2020 je takorekoč zaključeno in gibanja so torej že kar dobro znana, bolj zanimiv pa je pogled na sprejeta proračuna za naslednji dve leti. Na proračuna s skupno dodatnih 4,35 milijarde minusa o čemer je bilo še manj razprave. Kje je torej razlog, da ima ministrstvo za finance tudi v tem letu, ko se sicer načrtuje 4 do 5 % ponovna rast BDP, odprto denarnico za dodatnih 2,76 milijarde evrov višjih izdatkov glede na prihodke (ter še 1,6 milijarde v 2022)? V tabeli je podoben prikaz po skupinah kot opisano zgoraj, pogledali pa smo primerjavo z letom 2019, torej z "zadnjim običajnim" letom.

 

 

2021 še ne bo bistveno bolje

 

Po načrtih naj bi torej letos imeli še vedno za 300 milijonov manj prihodkov kot v 2019 (kar približno ustreza napovedim gibanja BDP), te prihodke naj bi ujeli v letu 2022 (kot tudi BDP). Ta gibanja so torej približno pričakovana. Večja odstopanja pa so pri rednih odlivih. Kot kaže tabela, naj bi imeli leto še vedno kar 2,5 milijarde ali tretjino več izdatkov kot v letu 2019. Od tega naj bi za izplačila plač in ostalih stroškov v javnem sektorju (zdravstvo, šolstvo, javna uprava) porabili kar 600 milijonov evrov ali 16 % več kot lani. Bistveno višji pa naj bi bili tudi transferji ljudem za pokojnine in ostale izdatke za socialno varnost (870 milijonov ali 37 %). Ob tem pa si je vlada zagotovila še 500 milijonov dodane rezerve, kar vse naj bi naslednje leto poslabšalo proračunsko sliko iz rednega dela za 2,8 milijarde evrov glede na 2019. 

 

V drugem delu proračuna so predvideni tudi za milijardo evrov višji izdatki za investicije, a to naj primanjkljaja ne bi povečalo. Povečanje investicijskih vlaganj naj bi namreč v celoti pokrili s povečanim črpanjem EU sredstev. Po projekcijah večino iz rednega proračuna in naslednje leto le 300 milijonov iz novega Evropskega sklada za okrevanje (postavka "ostala prejeta sredstva iz proračuna EU").

 

Zanimivo je, da naj bi po predvidevanjih finančnega ministrstva še tudi čez dve leti za transferje ljudem (vključno z razliko pri pokojninah) iz proračuna namenjali kar tretjino več kot leta 2019. Ob tudi dodatnih 700 milijonih za plače in stroške javnega sektorja naj bi zato proračun tudi še v letu 2022 v rednem delu izkazoval kar 1,6 milijarde evrov slabšo sliko kot na primer 2019 (proračunski prihodki naj bi se sicer takrat že dvignili na nivo leta 2019). Prav tako naj bi imeli v proračunu tudi v letu 2022 za dobro milijardo več investicijskih vlaganj, večinoma pokrito s sredstvi EU - iz rednega proračuna sicer manj, a bi koristili že 600 milijonov iz Sklada za okrevanje.

 

 

Predvidevanja temeljijo na optimizmu

 

Finančno ministrstvo torej ocenjuje, da bodo proračunski prihodki v dveh letih ponovno zrasli na nivo lanskega leta (podobno kot se predvideva za BDP). Kljub temu pa naj bi v letošnjem in v letu 2022 namenili skupaj kar 4 milijarde evrov več sredstev za potrošnjo v javnem sektorju in transferje ljudem ter podjetjem. Vlada si je tako močno odprla manevrski prostor za skoraj neomejeno povečevanje izdatkov (in pomoči). Razumljivo to pravzaprav vsi podpirajo in si obetajo prilive iz tega večjega kolača - potem, ko smo rekli "adijo" fiskalnemu pravilu in omejitvam, na katere so nekateri še včeraj strogo prisegali.

 

Res so razmere drugačne in k sreči si v tokratni krizi lahko privoščimo bistveno večje izdatke in zadolževanje (vsaj tako se lahko razume proračunske načrte) - a najbrž bo vseeno ponovno potrebna večja skrbnost pri načrtovanju izdatkov. Tako kot smo zadnja leta tudi ob kakšnih manjših, a upravičenih izdatkih bili plat zvona, kako se nam bodo sesule javne finance in poslušali opozorila doma in iz tujine, tako gremo sedaj večkrat v drugo skrajnost. Povečani izdatki v višini nekaj milijard evrov so postali običajna praksa. Glede na razmere so zaenkrat upravičeni, a vprašanje, če tudi še naslednji dve leti.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
18
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.288
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.247
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.847
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.336
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.530
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.790
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.256
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.628
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.249
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.268