Razkrivamo

Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije

Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v letošnjem proračunu glede na lani ter tudi primerjavo višine proračunskega primanjkljaja s primanjkljajem drugih članic EU. V javnosti je najbolj znan podatek, da naj bi letošnji primanjkljaj znašal 4,2 milijarde evrov ali skoraj desetino BDP (tako je zapisano v sprejetem proračunu). Po zadnjih razpoložljivih podatkih bo primanjkljaj sicer precej nižji, a devetmesečne primerjave v okviru EU kažejo, da je slovenski deficit kljub temu skoraj najvišji med vsemi državami Evropske unije; naš 9-mesečni proračunski deficit znaša kar 7,1 % lanskega BDP v enakem obdobju, medtem ko je povprečje za EU precej nižje, in sicer 3,9 % BDP.

07.01.2021 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   deficit   2020   proračun   izdatki   fiskalno pravilo   Evropski sklad za okrevanja   Ministrstvo za finance

Koronakriza je marsikaj obrnila na glavo: zadnja leta smo tudi ob kakšnih manjših, a upravičenih izdatkih bili plat zvona, kako da se nam bodo sesule javne finance in poslušali opozorila doma in iz tujine, zdaj pa gremo večkrat v drugo skrajnost. Povečani izdatki v višini nekaj milijard evrov so postali običajna praksa.

Ti podatki vsekakor presenečajo, saj naj bile po različnih primerjavah naše državne pomoči manj obsežne, kot so napovedovali v nekaterih drugih državah (Nemčija, Avstrija na primer). Na prihodkovni strani so bila do septembra v Sloveniji gibanja sicer podobna kot velja za povprečje EU, pomembno višji pa so pri nas izdatki proračuna, predvsem za razne oblike pomoči (subvencije). Podatki o proračunskih gibanjih posameznih držav Unije tako kažejo, da smo za razne oblike pomoči podjetjem in posameznikom ("subsidies") v Sloveniji do septembra 2020 namenili največji delež BDP med vsemi državami EU (!). To se je konec koncev odrazilo tudi v dvigu povprečnih plač in pokojnin v pravkar izteklem se letu. Po oceni bo letošnja povprečna neto plača skoraj 6 % višja kot lanska, povprečna pokojnina z vsemi dodatki pa okoli 8 %.

 

Ker ni rasti cen, ti odstotki predstavljajo tudi realni dvig plač oz. pokojnin, kar je največji letni skok v zgodovini samostojne Slovenije! In to v letu, ko bomo na drugi strani beležili tudi skoraj rekordni padec bruto domačega proizvoda, torej skupnega "zaslužka" ali ustvarjene dodane vrednosti v državi! Objektivno gledano so razne oblike državne pomoči dejansko omogočile precejšnje povečanje dohodkov (ali vsaj njihovo zadržanje na nekdanji ravni) skoraj vseh skupin ljudi. V takih razmerah obsežne "delitve denarja" in pomoči je res kar težko razumljivo, da ob tem vseeno prebiramo o povečanih socialnih stiskah določenega kroga ljudi. Ko govorimo o stotinah milijonov državnih izplačil, bi morali poskrbeti tudi za tiste mejne primere, ki so bili mogoče izpuščeni, ker za to potreben denar vsekakor ni problem.

 

 

Ko denar ni problem ...

 

Dejstvo je, da trenutne razmere na finančnih trgih ter popolnoma drugačno razumevanje dolga in zadolževanja omogočajo državam (tudi Sloveniji), da lahko skoraj brez omejitev najemajo posojila za financiranje tekočih potreb. V parlamentu je ob sprejemanju proračunov sicer potekala debata o petih milijonih za ta ali drug namen, o financiranju tega ali onega projekta - s tem, ali bo končni proračunski deficit tri, štiri ali pet milijard, pa se pravzaprav ni nihče obremenjeval. Povečanje izdatkov vse politične stranke razumljivo podpirajo, finančni minister pa ima tudi odprto denarnico za kakršenkoli obseg potreb - razen za tiste, za katere iz drugih (ne finančnih) razlogov oceni, da niso nujni.

 

Tipičen primer takšnega pristopa so letošnja dogajanja s pokojninami. Da je rast pokojnin v preteklih letih precej zaostala, ni dvoma, tudi da smo lani dali najmanjši delež BDP za ta namen v zgodovini. Prav tako se vsi strinjamo, da so posebno najnižje pokojnine odločno prenizke. Ta dejstva poznam že nekaj let, a smo tudi v najboljših gospodarskih razmerah vodili težke razprave, ali se pokojnine lahko dvignejo še za kakšen dodaten odstotek ali ne. Finančni minister je bil ves čas pod grožnjo fiskalnega pravila (skoraj ustavne obtožbe) za vsakih dodatnih deset milijonov evrov izdatkov. Danes, ko razmere za upokojence niso nič slabše kot lani (oziroma 2019) ali predlani (2018), pa finančni minister brez zadržkov izplača dodatnih 70 milijonov evrov dodatkov, razumljivo ob polni podpori vseh parlamentarcev. In enako bi bilo tudi, če bi dodali še 100 milijonov. Res - zakaj pa ravno 70 milijonov (decembra, enako je bilo tudi marca)?

 

 

Kdo bo vse to plačal?

 

Za vsa dodatna izplačila imamo vedno zadosti argumentov, o povečanem dolgu pa se tako veliko ne sprašujemo. Spremenjene monetarne politike dobesedno vzpostavljajo pogoje, da ti dolgovi držav še dolgo ne bodo bremenili. Brez ovir bodo lahko še desetletja v knjigah, zaradi nizkih obrestnih mer (tudi negativnih), pa tekočih izdatkov za obresti v proračunu sploh ne bo. Zaradi tega so takšna izplačila in pomoči ne samo nujni, temveč tudi smiselni. Težava je letos v tem, da ljudje tega dodatnega denarja niso mogli ali hoteli potrošiti (na bankah so se letos depoziti prebivalstva povečali za 1,5 milijarde evrov). V primeru, da bi to ljudje potrošili, bi bil padec BDP lahko pol nižji, pa tudi proračunska slika boljša. Upajmo, da bo pomemben del tega denarja šel v potrošnjo naslednje leto in pripomogel k ponovnemu dvigu BDP.

 

 

Proračuni za 2020, 2021 in 2022

 

Ne glede na razmere, ko višina proračunskega primanjkljaja skoraj ni pomembna, pa bi v tem tretjem delu pisanja o proračunu vseeno pogledali tri zadnje sprejete proračune (za leta 2020-2022) na nekoliko drugačen način. Podrobnejši podatki (kogar zanimajo) so prikazani v tabeli na koncu teksta, v opisu pa nekaj najbolj pomembnih dogajanj in načrtov. V medijih se proračun običajno prikazuje po porabnikih, po ministrstvih. In tam seveda nek izdatek 4,7 milijarde evrov za finančno ministrstvo ne pove veliko. Zato so v spodnji tabeli ločeno prikazane "redne" proračunske postavke. Te med prihodki zajemajo osnovne davčne prilive (od potrošnje in dohodkov) ter nedavčne prihodke. Med odhodki pa so plače in materialni stroški javnega sektorja, subvencije podjetjem in transferji posameznikom (razlike za pokojnine, družinski prejemki, nezaposleni, boleznine in drugi izdatki za socialno varnost) ter rezerva. Tako dobimo "osnovni" proračunski rezultat kot posledico tekočih gibanj, nato pa temu dodamo še sredstva EU in izdatke za investicije (to dvoje je močno povezano) ter plačane obresti, da dobimo končni proračunski presežek ali primanjkljaj.

 

Oktobra (2020) je torej finančno ministrstvo v sprejem predlagalo 4,2 milijarde primanjkljaja, kar je državni zbor  tudi potrdil. Ta številka je zajemala tudi 1,2 milijarde rezerv kot "bianco" menico vladi za nepredvidene izdatke. Kot kažejo desetmesečni podatki, bo letošnji primanjkljaj okoli 3,3 milijarde, skoraj 900 milijonov evrov nižji (!). Seveda je to še vedno kar 3,5 milijarde slabše kot 2019 (milijarda ali 11 % manj prihodkov ter 2,5 milijard več odhodkov), a bistveno manj od predvidevanj. Kot kaže tabela, so vse razlike na "rednem" delu bilance, medtem ko pri EU sredstvih, investicijah in obrestih kakšnih večjih odstopanj letos glede na lani ni. Kaj je največ prispevalo k omenjenemu 3,5-milijardnemu izpadu v proračunu, je podrobneje opisano v drugem delu teksta o proračunu (vir), zato tega ne bi ponavljal.

 

Pri tem najbrž ni odveč ponoviti, da vse navedene proračunske številke pomenijo samo dejanske denarne transakcije, torej nižje prilive ali tudi odloge plačil (npr. davka na dobiček) ter vsa izplačila v posameznem letu. Niso pa v znesek zajeta na primer razna poroštva kot garancijska shema. Ta sicer ni bila niti izkoriščena, a tudi če bi bila, ne pomeni odliva za proračun v času izdaje garancije, temveč šele, če in ko bo garancija unovčena enkrat v naslednjih letih.

 

 

Minus bo manjši od predvidevanj, toda ...

 

Sicer je pozitivno, da proračunski primanjkljaj verjetno ne bodo tako visok, kot so na ministrstvu predvideli le dva meseca nazaj, vseeno pa tako nerealno načrtovanje odpira nekaj dilem o upravičenosti oblikovanja tako velikih rezerv. Ko sem o letošnjem proračunu prvič pisal zdaj že lanskega marca, ob nastopu epidemije, sem po pesimističnem scenariju ocenil primanjkljaj na 3,2 milijarde evrov, kar kaže, da bo precej bližje dejanskim gibanjem, kot pa so bila nedavna predvidevanja finančnega ministrstva.

 

Leto 2020 je takorekoč zaključeno in gibanja so torej že kar dobro znana, bolj zanimiv pa je pogled na sprejeta proračuna za naslednji dve leti. Na proračuna s skupno dodatnih 4,35 milijarde minusa o čemer je bilo še manj razprave. Kje je torej razlog, da ima ministrstvo za finance tudi v tem letu, ko se sicer načrtuje 4 do 5 % ponovna rast BDP, odprto denarnico za dodatnih 2,76 milijarde evrov višjih izdatkov glede na prihodke (ter še 1,6 milijarde v 2022)? V tabeli je podoben prikaz po skupinah kot opisano zgoraj, pogledali pa smo primerjavo z letom 2019, torej z "zadnjim običajnim" letom.

 

 

2021 še ne bo bistveno bolje

 

Po načrtih naj bi torej letos imeli še vedno za 300 milijonov manj prihodkov kot v 2019 (kar približno ustreza napovedim gibanja BDP), te prihodke naj bi ujeli v letu 2022 (kot tudi BDP). Ta gibanja so torej približno pričakovana. Večja odstopanja pa so pri rednih odlivih. Kot kaže tabela, naj bi imeli leto še vedno kar 2,5 milijarde ali tretjino več izdatkov kot v letu 2019. Od tega naj bi za izplačila plač in ostalih stroškov v javnem sektorju (zdravstvo, šolstvo, javna uprava) porabili kar 600 milijonov evrov ali 16 % več kot lani. Bistveno višji pa naj bi bili tudi transferji ljudem za pokojnine in ostale izdatke za socialno varnost (870 milijonov ali 37 %). Ob tem pa si je vlada zagotovila še 500 milijonov dodane rezerve, kar vse naj bi naslednje leto poslabšalo proračunsko sliko iz rednega dela za 2,8 milijarde evrov glede na 2019. 

 

V drugem delu proračuna so predvideni tudi za milijardo evrov višji izdatki za investicije, a to naj primanjkljaja ne bi povečalo. Povečanje investicijskih vlaganj naj bi namreč v celoti pokrili s povečanim črpanjem EU sredstev. Po projekcijah večino iz rednega proračuna in naslednje leto le 300 milijonov iz novega Evropskega sklada za okrevanje (postavka "ostala prejeta sredstva iz proračuna EU").

 

Zanimivo je, da naj bi po predvidevanjih finančnega ministrstva še tudi čez dve leti za transferje ljudem (vključno z razliko pri pokojninah) iz proračuna namenjali kar tretjino več kot leta 2019. Ob tudi dodatnih 700 milijonih za plače in stroške javnega sektorja naj bi zato proračun tudi še v letu 2022 v rednem delu izkazoval kar 1,6 milijarde evrov slabšo sliko kot na primer 2019 (proračunski prihodki naj bi se sicer takrat že dvignili na nivo leta 2019). Prav tako naj bi imeli v proračunu tudi v letu 2022 za dobro milijardo več investicijskih vlaganj, večinoma pokrito s sredstvi EU - iz rednega proračuna sicer manj, a bi koristili že 600 milijonov iz Sklada za okrevanje.

 

 

Predvidevanja temeljijo na optimizmu

 

Finančno ministrstvo torej ocenjuje, da bodo proračunski prihodki v dveh letih ponovno zrasli na nivo lanskega leta (podobno kot se predvideva za BDP). Kljub temu pa naj bi v letošnjem in v letu 2022 namenili skupaj kar 4 milijarde evrov več sredstev za potrošnjo v javnem sektorju in transferje ljudem ter podjetjem. Vlada si je tako močno odprla manevrski prostor za skoraj neomejeno povečevanje izdatkov (in pomoči). Razumljivo to pravzaprav vsi podpirajo in si obetajo prilive iz tega večjega kolača - potem, ko smo rekli "adijo" fiskalnemu pravilu in omejitvam, na katere so nekateri še včeraj strogo prisegali.

 

Res so razmere drugačne in k sreči si v tokratni krizi lahko privoščimo bistveno večje izdatke in zadolževanje (vsaj tako se lahko razume proračunske načrte) - a najbrž bo vseeno ponovno potrebna večja skrbnost pri načrtovanju izdatkov. Tako kot smo zadnja leta tudi ob kakšnih manjših, a upravičenih izdatkih bili plat zvona, kako se nam bodo sesule javne finance in poslušali opozorila doma in iz tujine, tako gremo sedaj večkrat v drugo skrajnost. Povečani izdatki v višini nekaj milijard evrov so postali običajna praksa. Glede na razmere so zaenkrat upravičeni, a vprašanje, če tudi še naslednji dve leti.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
15
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.336
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.213
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.079
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.341