Razkrivamo

Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije

Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v letošnjem proračunu glede na lani ter tudi primerjavo višine proračunskega primanjkljaja s primanjkljajem drugih članic EU. V javnosti je najbolj znan podatek, da naj bi letošnji primanjkljaj znašal 4,2 milijarde evrov ali skoraj desetino BDP (tako je zapisano v sprejetem proračunu). Po zadnjih razpoložljivih podatkih bo primanjkljaj sicer precej nižji, a devetmesečne primerjave v okviru EU kažejo, da je slovenski deficit kljub temu skoraj najvišji med vsemi državami Evropske unije; naš 9-mesečni proračunski deficit znaša kar 7,1 % lanskega BDP v enakem obdobju, medtem ko je povprečje za EU precej nižje, in sicer 3,9 % BDP.

07.01.2021 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   deficit   2020   proračun   izdatki   fiskalno pravilo   Evropski sklad za okrevanja   Ministrstvo za finance

Koronakriza je marsikaj obrnila na glavo: zadnja leta smo tudi ob kakšnih manjših, a upravičenih izdatkih bili plat zvona, kako da se nam bodo sesule javne finance in poslušali opozorila doma in iz tujine, zdaj pa gremo večkrat v drugo skrajnost. Povečani izdatki v višini nekaj milijard evrov so postali običajna praksa.

Ti podatki vsekakor presenečajo, saj naj bile po različnih primerjavah naše državne pomoči manj obsežne, kot so napovedovali v nekaterih drugih državah (Nemčija, Avstrija na primer). Na prihodkovni strani so bila do septembra v Sloveniji gibanja sicer podobna kot velja za povprečje EU, pomembno višji pa so pri nas izdatki proračuna, predvsem za razne oblike pomoči (subvencije). Podatki o proračunskih gibanjih posameznih držav Unije tako kažejo, da smo za razne oblike pomoči podjetjem in posameznikom ("subsidies") v Sloveniji do septembra 2020 namenili največji delež BDP med vsemi državami EU (!). To se je konec koncev odrazilo tudi v dvigu povprečnih plač in pokojnin v pravkar izteklem se letu. Po oceni bo letošnja povprečna neto plača skoraj 6 % višja kot lanska, povprečna pokojnina z vsemi dodatki pa okoli 8 %.

 

Ker ni rasti cen, ti odstotki predstavljajo tudi realni dvig plač oz. pokojnin, kar je največji letni skok v zgodovini samostojne Slovenije! In to v letu, ko bomo na drugi strani beležili tudi skoraj rekordni padec bruto domačega proizvoda, torej skupnega "zaslužka" ali ustvarjene dodane vrednosti v državi! Objektivno gledano so razne oblike državne pomoči dejansko omogočile precejšnje povečanje dohodkov (ali vsaj njihovo zadržanje na nekdanji ravni) skoraj vseh skupin ljudi. V takih razmerah obsežne "delitve denarja" in pomoči je res kar težko razumljivo, da ob tem vseeno prebiramo o povečanih socialnih stiskah določenega kroga ljudi. Ko govorimo o stotinah milijonov državnih izplačil, bi morali poskrbeti tudi za tiste mejne primere, ki so bili mogoče izpuščeni, ker za to potreben denar vsekakor ni problem.

 

 

Ko denar ni problem ...

 

Dejstvo je, da trenutne razmere na finančnih trgih ter popolnoma drugačno razumevanje dolga in zadolževanja omogočajo državam (tudi Sloveniji), da lahko skoraj brez omejitev najemajo posojila za financiranje tekočih potreb. V parlamentu je ob sprejemanju proračunov sicer potekala debata o petih milijonih za ta ali drug namen, o financiranju tega ali onega projekta - s tem, ali bo končni proračunski deficit tri, štiri ali pet milijard, pa se pravzaprav ni nihče obremenjeval. Povečanje izdatkov vse politične stranke razumljivo podpirajo, finančni minister pa ima tudi odprto denarnico za kakršenkoli obseg potreb - razen za tiste, za katere iz drugih (ne finančnih) razlogov oceni, da niso nujni.

 

Tipičen primer takšnega pristopa so letošnja dogajanja s pokojninami. Da je rast pokojnin v preteklih letih precej zaostala, ni dvoma, tudi da smo lani dali najmanjši delež BDP za ta namen v zgodovini. Prav tako se vsi strinjamo, da so posebno najnižje pokojnine odločno prenizke. Ta dejstva poznam že nekaj let, a smo tudi v najboljših gospodarskih razmerah vodili težke razprave, ali se pokojnine lahko dvignejo še za kakšen dodaten odstotek ali ne. Finančni minister je bil ves čas pod grožnjo fiskalnega pravila (skoraj ustavne obtožbe) za vsakih dodatnih deset milijonov evrov izdatkov. Danes, ko razmere za upokojence niso nič slabše kot lani (oziroma 2019) ali predlani (2018), pa finančni minister brez zadržkov izplača dodatnih 70 milijonov evrov dodatkov, razumljivo ob polni podpori vseh parlamentarcev. In enako bi bilo tudi, če bi dodali še 100 milijonov. Res - zakaj pa ravno 70 milijonov (decembra, enako je bilo tudi marca)?

 

 

Kdo bo vse to plačal?

 

Za vsa dodatna izplačila imamo vedno zadosti argumentov, o povečanem dolgu pa se tako veliko ne sprašujemo. Spremenjene monetarne politike dobesedno vzpostavljajo pogoje, da ti dolgovi držav še dolgo ne bodo bremenili. Brez ovir bodo lahko še desetletja v knjigah, zaradi nizkih obrestnih mer (tudi negativnih), pa tekočih izdatkov za obresti v proračunu sploh ne bo. Zaradi tega so takšna izplačila in pomoči ne samo nujni, temveč tudi smiselni. Težava je letos v tem, da ljudje tega dodatnega denarja niso mogli ali hoteli potrošiti (na bankah so se letos depoziti prebivalstva povečali za 1,5 milijarde evrov). V primeru, da bi to ljudje potrošili, bi bil padec BDP lahko pol nižji, pa tudi proračunska slika boljša. Upajmo, da bo pomemben del tega denarja šel v potrošnjo naslednje leto in pripomogel k ponovnemu dvigu BDP.

 

 

Proračuni za 2020, 2021 in 2022

 

Ne glede na razmere, ko višina proračunskega primanjkljaja skoraj ni pomembna, pa bi v tem tretjem delu pisanja o proračunu vseeno pogledali tri zadnje sprejete proračune (za leta 2020-2022) na nekoliko drugačen način. Podrobnejši podatki (kogar zanimajo) so prikazani v tabeli na koncu teksta, v opisu pa nekaj najbolj pomembnih dogajanj in načrtov. V medijih se proračun običajno prikazuje po porabnikih, po ministrstvih. In tam seveda nek izdatek 4,7 milijarde evrov za finančno ministrstvo ne pove veliko. Zato so v spodnji tabeli ločeno prikazane "redne" proračunske postavke. Te med prihodki zajemajo osnovne davčne prilive (od potrošnje in dohodkov) ter nedavčne prihodke. Med odhodki pa so plače in materialni stroški javnega sektorja, subvencije podjetjem in transferji posameznikom (razlike za pokojnine, družinski prejemki, nezaposleni, boleznine in drugi izdatki za socialno varnost) ter rezerva. Tako dobimo "osnovni" proračunski rezultat kot posledico tekočih gibanj, nato pa temu dodamo še sredstva EU in izdatke za investicije (to dvoje je močno povezano) ter plačane obresti, da dobimo končni proračunski presežek ali primanjkljaj.

 

Oktobra (2020) je torej finančno ministrstvo v sprejem predlagalo 4,2 milijarde primanjkljaja, kar je državni zbor  tudi potrdil. Ta številka je zajemala tudi 1,2 milijarde rezerv kot "bianco" menico vladi za nepredvidene izdatke. Kot kažejo desetmesečni podatki, bo letošnji primanjkljaj okoli 3,3 milijarde, skoraj 900 milijonov evrov nižji (!). Seveda je to še vedno kar 3,5 milijarde slabše kot 2019 (milijarda ali 11 % manj prihodkov ter 2,5 milijard več odhodkov), a bistveno manj od predvidevanj. Kot kaže tabela, so vse razlike na "rednem" delu bilance, medtem ko pri EU sredstvih, investicijah in obrestih kakšnih večjih odstopanj letos glede na lani ni. Kaj je največ prispevalo k omenjenemu 3,5-milijardnemu izpadu v proračunu, je podrobneje opisano v drugem delu teksta o proračunu (vir), zato tega ne bi ponavljal.

 

Pri tem najbrž ni odveč ponoviti, da vse navedene proračunske številke pomenijo samo dejanske denarne transakcije, torej nižje prilive ali tudi odloge plačil (npr. davka na dobiček) ter vsa izplačila v posameznem letu. Niso pa v znesek zajeta na primer razna poroštva kot garancijska shema. Ta sicer ni bila niti izkoriščena, a tudi če bi bila, ne pomeni odliva za proračun v času izdaje garancije, temveč šele, če in ko bo garancija unovčena enkrat v naslednjih letih.

 

 

Minus bo manjši od predvidevanj, toda ...

 

Sicer je pozitivno, da proračunski primanjkljaj verjetno ne bodo tako visok, kot so na ministrstvu predvideli le dva meseca nazaj, vseeno pa tako nerealno načrtovanje odpira nekaj dilem o upravičenosti oblikovanja tako velikih rezerv. Ko sem o letošnjem proračunu prvič pisal zdaj že lanskega marca, ob nastopu epidemije, sem po pesimističnem scenariju ocenil primanjkljaj na 3,2 milijarde evrov, kar kaže, da bo precej bližje dejanskim gibanjem, kot pa so bila nedavna predvidevanja finančnega ministrstva.

 

Leto 2020 je takorekoč zaključeno in gibanja so torej že kar dobro znana, bolj zanimiv pa je pogled na sprejeta proračuna za naslednji dve leti. Na proračuna s skupno dodatnih 4,35 milijarde minusa o čemer je bilo še manj razprave. Kje je torej razlog, da ima ministrstvo za finance tudi v tem letu, ko se sicer načrtuje 4 do 5 % ponovna rast BDP, odprto denarnico za dodatnih 2,76 milijarde evrov višjih izdatkov glede na prihodke (ter še 1,6 milijarde v 2022)? V tabeli je podoben prikaz po skupinah kot opisano zgoraj, pogledali pa smo primerjavo z letom 2019, torej z "zadnjim običajnim" letom.

 

 

2021 še ne bo bistveno bolje

 

Po načrtih naj bi torej letos imeli še vedno za 300 milijonov manj prihodkov kot v 2019 (kar približno ustreza napovedim gibanja BDP), te prihodke naj bi ujeli v letu 2022 (kot tudi BDP). Ta gibanja so torej približno pričakovana. Večja odstopanja pa so pri rednih odlivih. Kot kaže tabela, naj bi imeli leto še vedno kar 2,5 milijarde ali tretjino več izdatkov kot v letu 2019. Od tega naj bi za izplačila plač in ostalih stroškov v javnem sektorju (zdravstvo, šolstvo, javna uprava) porabili kar 600 milijonov evrov ali 16 % več kot lani. Bistveno višji pa naj bi bili tudi transferji ljudem za pokojnine in ostale izdatke za socialno varnost (870 milijonov ali 37 %). Ob tem pa si je vlada zagotovila še 500 milijonov dodane rezerve, kar vse naj bi naslednje leto poslabšalo proračunsko sliko iz rednega dela za 2,8 milijarde evrov glede na 2019. 

 

V drugem delu proračuna so predvideni tudi za milijardo evrov višji izdatki za investicije, a to naj primanjkljaja ne bi povečalo. Povečanje investicijskih vlaganj naj bi namreč v celoti pokrili s povečanim črpanjem EU sredstev. Po projekcijah večino iz rednega proračuna in naslednje leto le 300 milijonov iz novega Evropskega sklada za okrevanje (postavka "ostala prejeta sredstva iz proračuna EU").

 

Zanimivo je, da naj bi po predvidevanjih finančnega ministrstva še tudi čez dve leti za transferje ljudem (vključno z razliko pri pokojninah) iz proračuna namenjali kar tretjino več kot leta 2019. Ob tudi dodatnih 700 milijonih za plače in stroške javnega sektorja naj bi zato proračun tudi še v letu 2022 v rednem delu izkazoval kar 1,6 milijarde evrov slabšo sliko kot na primer 2019 (proračunski prihodki naj bi se sicer takrat že dvignili na nivo leta 2019). Prav tako naj bi imeli v proračunu tudi v letu 2022 za dobro milijardo več investicijskih vlaganj, večinoma pokrito s sredstvi EU - iz rednega proračuna sicer manj, a bi koristili že 600 milijonov iz Sklada za okrevanje.

 

 

Predvidevanja temeljijo na optimizmu

 

Finančno ministrstvo torej ocenjuje, da bodo proračunski prihodki v dveh letih ponovno zrasli na nivo lanskega leta (podobno kot se predvideva za BDP). Kljub temu pa naj bi v letošnjem in v letu 2022 namenili skupaj kar 4 milijarde evrov več sredstev za potrošnjo v javnem sektorju in transferje ljudem ter podjetjem. Vlada si je tako močno odprla manevrski prostor za skoraj neomejeno povečevanje izdatkov (in pomoči). Razumljivo to pravzaprav vsi podpirajo in si obetajo prilive iz tega večjega kolača - potem, ko smo rekli "adijo" fiskalnemu pravilu in omejitvam, na katere so nekateri še včeraj strogo prisegali.

 

Res so razmere drugačne in k sreči si v tokratni krizi lahko privoščimo bistveno večje izdatke in zadolževanje (vsaj tako se lahko razume proračunske načrte) - a najbrž bo vseeno ponovno potrebna večja skrbnost pri načrtovanju izdatkov. Tako kot smo zadnja leta tudi ob kakšnih manjših, a upravičenih izdatkih bili plat zvona, kako se nam bodo sesule javne finance in poslušali opozorila doma in iz tujine, tako gremo sedaj večkrat v drugo skrajnost. Povečani izdatki v višini nekaj milijard evrov so postali običajna praksa. Glede na razmere so zaenkrat upravičeni, a vprašanje, če tudi še naslednji dve leti.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
34
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.427
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.658
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.573
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.195
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.259
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 997
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.183
09/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.163
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 678