Razkrivamo

Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita

Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je bilo neverjetno veliko javnih polemik, pri čemer je bila ena plat zgodbe praviloma povsem ignorirana, se je oglasil založnik in direktor mariborske založbe Litera Orlando Uršič, ki je svojim kolegom založnikom in pisateljem od odstavitvi Renate Zamida napisal neprijetno resnico. Orlando Uršič je bil namreč ves čas tudi član Sveta JAK in je želel od direktorice odgovore na nekatera vprašanja in sume, vendar jih nikoli ni dobil. Zdaj se je ponovno izkazalo, da v slovenski "mainstream" kulturni politiki dejansko ne gre toliko za politiko, kaj šele nekakšno ideologijo, pač pa zgolj in samo za denar. Oziroma prepričanje nekaterih, da zakoni in pravila zanje ne veljajo in da lahko javni denar delijo arbitrarno, po lastni presoji. Uršičevo pismo, ki ga bo večina medijev bržkone ignorirala, saj demantira njihovo pristranskost v primeru gospe Zamida, objavljamo v celoti. Da bo škandal še večji, navedimo podatek, da je JAK v kampanji za obstoj Renate Zamida zakupil medijski prostor (večinoma) v tistih medijih, ki so tedanjo direktorico JAK najbolj nekritično podpirali!

28.12.2020 21:37
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Orlando Uršič   založniki   JAK   Renata Zamida   Javna agencija za knjigo   Frankfurt

Fotomontaža: portal+

Bivša direktorica Renata Zamida ni bila pripravljena na konstruktivni dialog. Ne s Prešičkom ne s Pozničem, še manj s Simonitijem.

Spoštovani kolegi založniki in pisatelji, če bi vedel, da bom z vstopom v svet Javne agencije za knjigo (JAK) zavezan molčečnosti in da bom zaradi postopkov, ki so tekli v zvezi z razrešitvijo Renate Zamida, deležen tolikšne gonje in poniževanj, najbrž za ta položaj nikoli ne bi kandidiral. V času, ko zaradi postopkov nisem smel podrobno pojasnjevati svojih stališč, sem bil namreč tarča številnih žalitev, kar me je iskreno žalostilo, danes, ko so postopki, ki kažejo na grobe kršitve bivše direktorice, končani in končno lahko povem svoje, pa sem predvsem ogorčen in razočaran.  

 

Najbolj zato, ker me vodstvo JAK in nekateri člani sveta v času mandata bivše direktorice niso jemali resno in ker sem ob opozarjanju na nepravilnosti in manko ustreznih politik doživljal eklatantno ignoranco, omalovaževanje in smešenje. Nisem imel občutka, da bi me obravnavali enakovredno ali vsaj s kančkom spoštovanja, čeprav sem bil v svet JAK imenovan kot človek z  dvajsetletnimi izkušnjami na področju založništva in kot nekdo z dolgo zgodovino javnega zavzemanja za področje knjige.

 

Kot svetnik JAK v prejšnji sestavi sem imel ves čas občutek, da se ne ukvarjamo z bistvenimi stvarmi - odmikali smo se od katastrofalnih rezultatov raziskave Knjiga in bralec, od težav s poplavo šunda v slovenskih knjižnicah, stran od škode, ki jo je malim založbam povzročal Zakon o enotni ceni knjige, umikali smo poglede od minornega položaja  leposlovja, zlasti izvirne poezije in humanizma v knjižnicah in knjigarnah, mižali smo pred centralizacijo javnih sredstev za področje knjige, premajhno zastopanostjo pesnikov in avtorjev iz regij na tujih knjižnih sejmih ter pri netransparentnem in nepravičnem odločanju o tem, kateri avtorji so lahko deležni nastopov v tujini in kateri ne. In ko je začelo nepravilnosti ter manko strateško premišljenih politik opažati tudi ministrstvo za kulturo, bivša direktorica ni bila pripravljena na konstruktivni dialog. Ne s Prešičkom ne s Pozničem, še manj s Simonitijem. Naše zahteve po tem, da naj se potrudi za področje pridobiti več sredstev, so naletele na gluha ušesa.  

 

Zato ne razumem oziroma se resno sprašujem, ali so kolegi založniki in pisatelji sploh vedeli, kaj podpisujejo v javnem pismu podpore Renati Zamida, pri čemer so mene, ki tega pisma nisem podpisal, in še nekatere druge kolege svetnike označevali z opazkami, kot so zarotnik, vojak, oproda, pion in podobno. Nekaj čez dvesto kolegov pisateljev in založnikov je v javnem pismu poudarjalo njene izjemne sposobnosti s področja kulturnega menedžmenta in ji  pripisovalo zasluge za projekt Slovenija, častna gostja v Frankfurtu.

 

Če bi imeli boljši spomin, bi se spomnili, da je šlo za več kot desetletje trajajoč proces, v katerega so bili vključeni številni posamezniki in da je gospa prišla tako rekoč na postlano. Tudi v nekajmesečni kampanji za obstoj Renate Zamida, ki je večinoma potekala v medijih, v katerih je JAK zakupil medijski prostor, se je ves čas poudarjalo njene izjemne sposobnosti. Toda nihče do danes ni povedal, kaj konkretno je bil preboj JAK v času direktorovanja bivše direktorice, kaj tako korenitega je JAK spremenil na področju knjige, kateri so ti veliki uspehi.

 

Nihče ne zna povedati, po katerih  izjemnih, vidnih in merljivih rezultatih si bomo zapomnili bivšo direktorico. Ji je uspelo za JAK zagotoviti višja sredstva? Ne.

 

Je s knjižnicami izpogajala višji odkup leposlovja in humanistike? Ne.

 

Je vodila konstruktivni dialog z ministrstvom za kulturo? Ne.

 

Se je kdo od vseh teh silnih podpornikov Zamide vprašal, kaj je v resnici naredila za Frankfurt, kateri programski osnutek, katere usmeritve, katere celostne podobe, katere nove prevode, kaj sploh imamo na mizi? Sam se razen dveh srečanj slovenskih založb z nemškimi založniki pri milem nebu ne morem spomniti ničesar. Projekt Frankfurt je zato v tem trenutku nič, megla! Kljub temu da je za ta projekt država do zdaj namenila že 1,4 milijona namenskih sredstev, za katera kljub nenehnim svetniškim vprašanjem nisem izvedel, kako so bila porabljena. Direktorica nam je povedala le to, da so bila namenska sredstva za Frankfurt razporejena na druge postavke. Na vprašanja, katere so te postavke, pa nismo dobili odgovora. 

 

Žal se je v čustveno razburkani javni razpravi, če je to sploh bila, izpustilo bistveno dejstvo. To pa je, da nihče od tistih, ki nas imate kolegi založniki in pisatelji za zarotnike in podobno, ni naložil Renati Zamida, naj nezakonito odda prostore enemu izmed članov sveta JAK za namen knjigarne in gostinskega lokala, pri čemer je bil prostor v sedemdesetih odstotkih zasnovan kot gostinski lokal in le v tridesetih odstotkih za knjigarnico.

 

Nihče od nas ni direktorici naložil, naj se na državne stroške razvaja v Hiši Franko in naj se požvižga na pravočasno pripravo strateškega načrta.

 

Prav tako ji nismo naložili, naj ukine delovne štipendije. Nasprotno! Kolegica svetnica, ki prihaja iz vrst pisateljev, se je iz seje v sejo zaman trudila, da bi dobila pojasnilo, zakaj je JAK ukinil delovne štipendije. Odgovora, razen ohole pripombe bivše direktorice, da je za pisatelje več kot dovolj denarja na voljo že iz naslova knjižničneg nadomestila, nismo dobili.

 

To so poglavitne nepravilnosti, zaradi katerih je morala oditi Renata Zamida. 

 

Naj povem še drugače, v pravniškem žargonu. Ministrstvo je v postopku ugotavljanja nepravilnosti, ki so bile podlaga za razrešitev Renate Zamida, faktografsko ugotovilo naslednje:

 

- direktorica ni sprejela strateškega načrta po zakonsko predpisanem postopku za naslednje petletno obdobje, pri čemer kršitev skladno z določbami ZUJIK predstavlja razlog za njeno razrešitev;

 

- pri pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem države direktorica ni pridobila zakonsko predpisanega soglasja pristojnega ministrstva, kar pomeni, da je pri svojem delu ravnala v nasprotju z dolžno skrbnostjo, posledično je pri svojem delu ravnala nevestno, kar je skladno z zakonodajo razlog za razrešitev, pri čemer je premoženje s pogodbo oddala založbi/knjigarni, katere direktor je član sveta agencije;

 

- s tem, ko agencija v letih 2018 in 2019 ni podeljevala delovnih štipendij, je (ponavljajoče) ravnala v nasprotju z dolžno skrbnostjo, kar je ponovno zakonski razlog za razrešitev;

 

- podobno je ministrstvo ugotovilo tudi v primeru pogostitve v Hiši Franko.

 

 

Zanimivo, da je Renata Zamida vse našteto označevala kot prazne očitke. In zanimivo, da ji novinarji v vseslovenski kampanji nikoli niso postavili podvprašanj. Toda svetniki nismo orkestrirani novinarji, ampak smo postali z imenovanjem na ta položaj polno odgovorni za dogajanje na JAK, kar pa, kot najbrž veste, v primeru zanemarjanja svoje dolžnosti pomeni tudi kazensko odgovornost.  

 

Če bi bivša direktorica s člani sveta komunicirala, bi se dalo marsikaj doseči, marsikaj preprečiti in marsikaj rešiti, toda namesto tega je stvari izvajala mimo sveta, potem pa nas le seznanjala s svojimi odločitvami. Ko smo zahtevali podatke, jih nismo dobili, ko smo opozarjali na nepravilnosti, smo bili deležni posmeha. 

 

Ob koncu tega pisma pozivam vse, ki delujemo na področju knjige, k enotnemu delovanju za boljše pogoje za vse, za Frankfurt, Bologno. Čaka nas veliko dela.  

 

S spoštovanjem,

 

Orlando Uršič, glavni urednik založbe Litera

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
2
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.195
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.336
03/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.729
04/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.410
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.072
07/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 876
08/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 696
09/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 880
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 585