Komentar

Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!

Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s potresom iz leta 1895. Malo je prestolnic na svetu, ki bi bile tako močno pod vplivom enega samega arhitekta, kot se je to zgodilo v Ljubljani. Toda ravno z Ravnikarjevo arhitekturo in z didaktično Smerjo B ter ostalih petih arhitekturnih postaj se je začela dekonstrukcija Plečnikove dominacije.

03.01.2021 05:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   arhitektura   Muzej oblikovanja in arhitekture   MAO   razstava   Boštjan Vuga

Muzeji so navkljub velikem zastoju končno odprti! A lahko bi bili brez zadržkov odprti ves čas virusne krize. 

Muzeji so navkljub velikem zastoju končno odprti! A lahko bi bili brez zadržkov odprti ves čas virusne krize. Ne obstaja umetniško predstavitvena praksa, ki bi bila pri svojem doživljanju tako atomizirana kot je ravno muzejska. Veliki muzjeski volumni brez težav omogočajo aerosolno distanco, istočasno pa so zaradi varnostnih potreb celo preveč nadzorovani.

 

Analitična razstava edu.arh: Prakse arhitekturnega oblikovanja, ki je postavljena v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, je ravno zaradi generalnega zastoja družbe toliko pomembnejša. Poleg tega menim, da v tem trenutku ni mogoče najti boljšega kustosa za vsebino, ki jo razstava analizira, kot je ravno arhitekt Boštjan Vuga. Razstava je neizprosno konkretna. Tudi zato je izjemna. Pozitivna je v odnosu do Fakultete za arhitekturo, kot do njenih študijskih odklonov in do vzporednih arhitekturnih žarišč izven fakultete.

 

Vsaka arhitekturna šola se mora že v svojem izhodišču odločati med inženirsko-tehnološko intonacijo ali umetniško-morfološko potenco. Poleg tega dualizma obstaja za študente še cel niz vrzeli, ki jih lahko v končnici razrešijo le profesorji s svojimi teoretičnimi ali izkustvenimi  pozicijami.

 

 

Didaktika, diktati in matrica

 

Bodoči arhitekti in arhitektke so v tem trenutku stari dvajset in nekaj let in bodo zelo kmalu neodvisno od zastoja vstopili v dodeljene jim tlorise. Mlada arhitekturna inteligenca bo oblikovala svoje arhitekture, kot mnogi pred njimi iz univerzalističnih teraformativnih zakonitosti in prek stilno-formativnih študij. Najnovejša generacija pa iz najnovejših digitalnih arhitekturnih aplikacij ter najnovejših materialov, ki jih v tem trenutku razvijajo na različnih inštitutih. Tudi zato je potrebno v različnih časovnih intervalih z distance pogledati na razvoj vzgojnih metod stroke. 

 

Nikoli več ne smemo dovoliti, da v polje umetnosti - in arhitektura je zame najprej umetnost - odločevalci posegajo s svojimi ideolško - kapitalskimi patologijami. Ko zapišem nikoli več - mislim točno to - nikoli več! V teh dneh se tudi o tem odloča.

 

Didaktičen primer iz virusne resničnosti: v Republiki naj bi v bližnji bodočnosti zgradili muzej najnovejše zgodovine. Zgodovinar z imenom in priimkom, ki natančno ve, kaj pomeni metodološka zgodovinska distanca brez sramu izgovori stavek:

 

"Po hitrem postopku naj bi postavili muzej po Plečnikovih idejnih načrtih za parlament."

 

Pa ne moreš verjeti! Pa kaj je temu modelu? Prav mika me, da bi literarano opisal to kreaturo. Bojim se, da bi umrli od smeha. Model očitno še ni slišal za stroko? Konec didaktičnega primera iz virusne resničnosti.

 

 

Ekosistem in nove prakse arhitekturnega izobraževanja

 

V ranem modernizmu je bil končni cilj vsakega študija arhitekture, da se študent usposobi za oblikovanje vzorcev nižjega reda, višjega reda in kardinalnih nevronov, kardinalnih stavb. Danes v visokem modernizmu, ko smo dokončno prešli postmodernizem, se bodoči arhitekti usposabljajo za razumevanje in oblikovanje konteksta ter lokalitete, v katero bodo s pomočjo specializirane zavesti, sociologov, umetnikov, okoljevarstvenikov, filozofov, uporabnikov, digitalnih konstruktorjev umestili svoje arhitekturne strukture.

 

 

Forum in laboratorij

 

Arhitekturna vzgoja še vedno poteka prek različnih metod študijskega usposabljanja in skupka usmerjenih predavanj tudi s premišljeno izbranimi gostujočimi predavatelji. Kustos Boštjan Vuga nam predstavi enega od pomembnejših seminarjev Fakultete za arhitekturo - Smer B, ki ga je vodil arhitekt Edvard Ravnikar. Kustosu je pri tem pomagala izvrstna raziskovalna skupina: Danica Sredenović, Maja Vardijan, Tomaž Štoka, Bogo Zupančič in oblikovalci razstave in razstavnega pohištva skupina Ansambel.

 

V sodobnih arhitekturnih šolah poteka vzgoja prek zapletenih umetniških interakcij. Nekatere arhitekturne šole celo znotraj fakultete odpirajo popolnoma avtonomne oddelke za sodobno in razvojno umetnost, ki dobesedno sobivajo s šolo. Pri tem pa niso vsebinsko zavezane svojemu ustanovitelju. Fakulteta z izborom predstojnika razvojnega centra vnaprej zaupa njegovi metodologiji. Podobne pobude na ljubljanski fakulteti še nisem zaznal. Mogoče pa le obstajajo, pa ne poznam.

 

Arhitektura je zame najprej umetniško-zgodovinski dogodek. Generalno je vsaka arhitekturna šola usmerjena prek kurikuluma v skupno središčno os v smeri produkta-stavbe ali urbanističnega načrtovanja. Druga možnost pa je, da je v celoti posvečena eksperimentu na vseh ravneh. Seveda so možne še druge vmesne pozicije. Po mnenju avtorja razstave Boštjana Vuge je ravno eksperimentiranje tisto, ki omogoča najvišjo stopnjo razvojnega premisleka o šoli. Intelektualni tloris ljubljanske Fakultete za arhitekturo in njene edukativne težnje je vpel v trodelno dramaturgijo prostora. Seveda vam razstave v komentarju ne mislim obnavljati, saj bo trajala še vse tja do meseca aprila 2021.

 

 

Gverila

 

Iz razstave je v tretjem prostoru razvidno, da so na ljubljanski Fakulteti v vseh obdobjih obstajale raziskovalne smeri. Meni popolnoma neznana je razstavljena Soba 25. Poleg Fakultete za arhitekturo na razstavi umanjka kontinuiteta, ki bi izhajala iz konstruktivistične arhitekturne šole, ki je oblikovala prve idejne skice za stolpnico – mega garažo v medvojni Ljubljani. To se je zgodilo na arhitekturni šoli Avgusta Černigoja iz leta 1927. Da je to tako, je razumljivo. Razstava se posveča času po drugi svetovni vojni. Konstruktivizem pa je bil do druge polovice sedemdesetih let popolnoma marginaliziran.

 

Boštjan Vuga je prepoznal sedem oblikoslovnih postaj, ki bi lahko vzgajale našo arhitekturno bodočnost: Edvard Ravnikar, samostajna postaja, Smer B, revijo AB arhitekturni bilten, manifestacijo Piranski arhitekturni dnevi, BIO bienale industriskega oblikovanja, Sobo 25 in Future arcitechture platform. V vseh njih so razvidne sledi, ki izhajajo iz prejšnjega in sedanjega arhitekturnega stoletja. Tako lahko brez večjih zadržkov postanejo predlogi za učne načrte, za kurikulum ljubljanske arhitekturne šole. Seveda je v izteku vse odvisno od mreže profesorjev, dekana in njihovega vzgojnega interesa. Toda če katerakoli od sedmih izpostavljenih postaj umanjka, šola že začne izgubljati svojo lastno sled. V tem je najglobji smisel razstave v MAO. Vseh sedem metodoloških korpusov - postaj je namenjenih tako profesorjem kot študentom. Vseh sedem ozaveščenih postaj so izvrstna izhodišča, ki pripravljajo mlade ume za umetnost arhitekture.

 

Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s potresom iz leta 1895. Malo je prestolnic na svetu, ki bi bile tako močno pod vplivom enega samega arhitekta, kot se je to zgodilo v Ljubljani. Toda ravno z Ravnikarjevo arhitekturo in z didaktično Smerjo B ter ostalih petih arhitekturnih postaj se je začela dekonstrukcija Plečnikove dominacije. Kustos nas opozarja, da imamo postavljena odlična izhodišča za arhitekturo XXII. stoletja.

 

Ravno v tem vidim najglobji smisel te analitično-kritične razstave. Iz nje je vidno neločljivo dvoje: velika želja po ljubljanski arhitekturni racionalnosti, in to, da je v arhitekturi novost skoraj vse! Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem. Avtor razstave Boštjan Vuga nas na izvrsten način pripravlja na to veliko spremembo.

 

Za konec še neplačan oglas: Ne pozabite, v Ljubljani so muzeji odprti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
6
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo
4
27.12.2020 06:27
Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.317
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.252
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.853
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.343
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.548
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.802
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.297
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.640
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.258
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.274