Komentar

Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!

Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s potresom iz leta 1895. Malo je prestolnic na svetu, ki bi bile tako močno pod vplivom enega samega arhitekta, kot se je to zgodilo v Ljubljani. Toda ravno z Ravnikarjevo arhitekturo in z didaktično Smerjo B ter ostalih petih arhitekturnih postaj se je začela dekonstrukcija Plečnikove dominacije.

03.01.2021 05:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   arhitektura   Muzej oblikovanja in arhitekture   MAO   razstava   Boštjan Vuga

Muzeji so navkljub velikem zastoju končno odprti! A lahko bi bili brez zadržkov odprti ves čas virusne krize. 

Muzeji so navkljub velikem zastoju končno odprti! A lahko bi bili brez zadržkov odprti ves čas virusne krize. Ne obstaja umetniško predstavitvena praksa, ki bi bila pri svojem doživljanju tako atomizirana kot je ravno muzejska. Veliki muzjeski volumni brez težav omogočajo aerosolno distanco, istočasno pa so zaradi varnostnih potreb celo preveč nadzorovani.

 

Analitična razstava edu.arh: Prakse arhitekturnega oblikovanja, ki je postavljena v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, je ravno zaradi generalnega zastoja družbe toliko pomembnejša. Poleg tega menim, da v tem trenutku ni mogoče najti boljšega kustosa za vsebino, ki jo razstava analizira, kot je ravno arhitekt Boštjan Vuga. Razstava je neizprosno konkretna. Tudi zato je izjemna. Pozitivna je v odnosu do Fakultete za arhitekturo, kot do njenih študijskih odklonov in do vzporednih arhitekturnih žarišč izven fakultete.

 

Vsaka arhitekturna šola se mora že v svojem izhodišču odločati med inženirsko-tehnološko intonacijo ali umetniško-morfološko potenco. Poleg tega dualizma obstaja za študente še cel niz vrzeli, ki jih lahko v končnici razrešijo le profesorji s svojimi teoretičnimi ali izkustvenimi  pozicijami.

 

 

Didaktika, diktati in matrica

 

Bodoči arhitekti in arhitektke so v tem trenutku stari dvajset in nekaj let in bodo zelo kmalu neodvisno od zastoja vstopili v dodeljene jim tlorise. Mlada arhitekturna inteligenca bo oblikovala svoje arhitekture, kot mnogi pred njimi iz univerzalističnih teraformativnih zakonitosti in prek stilno-formativnih študij. Najnovejša generacija pa iz najnovejših digitalnih arhitekturnih aplikacij ter najnovejših materialov, ki jih v tem trenutku razvijajo na različnih inštitutih. Tudi zato je potrebno v različnih časovnih intervalih z distance pogledati na razvoj vzgojnih metod stroke. 

 

Nikoli več ne smemo dovoliti, da v polje umetnosti - in arhitektura je zame najprej umetnost - odločevalci posegajo s svojimi ideolško - kapitalskimi patologijami. Ko zapišem nikoli več - mislim točno to - nikoli več! V teh dneh se tudi o tem odloča.

 

Didaktičen primer iz virusne resničnosti: v Republiki naj bi v bližnji bodočnosti zgradili muzej najnovejše zgodovine. Zgodovinar z imenom in priimkom, ki natančno ve, kaj pomeni metodološka zgodovinska distanca brez sramu izgovori stavek:

 

"Po hitrem postopku naj bi postavili muzej po Plečnikovih idejnih načrtih za parlament."

 

Pa ne moreš verjeti! Pa kaj je temu modelu? Prav mika me, da bi literarano opisal to kreaturo. Bojim se, da bi umrli od smeha. Model očitno še ni slišal za stroko? Konec didaktičnega primera iz virusne resničnosti.

 

 

Ekosistem in nove prakse arhitekturnega izobraževanja

 

V ranem modernizmu je bil končni cilj vsakega študija arhitekture, da se študent usposobi za oblikovanje vzorcev nižjega reda, višjega reda in kardinalnih nevronov, kardinalnih stavb. Danes v visokem modernizmu, ko smo dokončno prešli postmodernizem, se bodoči arhitekti usposabljajo za razumevanje in oblikovanje konteksta ter lokalitete, v katero bodo s pomočjo specializirane zavesti, sociologov, umetnikov, okoljevarstvenikov, filozofov, uporabnikov, digitalnih konstruktorjev umestili svoje arhitekturne strukture.

 

 

Forum in laboratorij

 

Arhitekturna vzgoja še vedno poteka prek različnih metod študijskega usposabljanja in skupka usmerjenih predavanj tudi s premišljeno izbranimi gostujočimi predavatelji. Kustos Boštjan Vuga nam predstavi enega od pomembnejših seminarjev Fakultete za arhitekturo - Smer B, ki ga je vodil arhitekt Edvard Ravnikar. Kustosu je pri tem pomagala izvrstna raziskovalna skupina: Danica Sredenović, Maja Vardijan, Tomaž Štoka, Bogo Zupančič in oblikovalci razstave in razstavnega pohištva skupina Ansambel.

 

V sodobnih arhitekturnih šolah poteka vzgoja prek zapletenih umetniških interakcij. Nekatere arhitekturne šole celo znotraj fakultete odpirajo popolnoma avtonomne oddelke za sodobno in razvojno umetnost, ki dobesedno sobivajo s šolo. Pri tem pa niso vsebinsko zavezane svojemu ustanovitelju. Fakulteta z izborom predstojnika razvojnega centra vnaprej zaupa njegovi metodologiji. Podobne pobude na ljubljanski fakulteti še nisem zaznal. Mogoče pa le obstajajo, pa ne poznam.

 

Arhitektura je zame najprej umetniško-zgodovinski dogodek. Generalno je vsaka arhitekturna šola usmerjena prek kurikuluma v skupno središčno os v smeri produkta-stavbe ali urbanističnega načrtovanja. Druga možnost pa je, da je v celoti posvečena eksperimentu na vseh ravneh. Seveda so možne še druge vmesne pozicije. Po mnenju avtorja razstave Boštjana Vuge je ravno eksperimentiranje tisto, ki omogoča najvišjo stopnjo razvojnega premisleka o šoli. Intelektualni tloris ljubljanske Fakultete za arhitekturo in njene edukativne težnje je vpel v trodelno dramaturgijo prostora. Seveda vam razstave v komentarju ne mislim obnavljati, saj bo trajala še vse tja do meseca aprila 2021.

 

 

Gverila

 

Iz razstave je v tretjem prostoru razvidno, da so na ljubljanski Fakulteti v vseh obdobjih obstajale raziskovalne smeri. Meni popolnoma neznana je razstavljena Soba 25. Poleg Fakultete za arhitekturo na razstavi umanjka kontinuiteta, ki bi izhajala iz konstruktivistične arhitekturne šole, ki je oblikovala prve idejne skice za stolpnico – mega garažo v medvojni Ljubljani. To se je zgodilo na arhitekturni šoli Avgusta Černigoja iz leta 1927. Da je to tako, je razumljivo. Razstava se posveča času po drugi svetovni vojni. Konstruktivizem pa je bil do druge polovice sedemdesetih let popolnoma marginaliziran.

 

Boštjan Vuga je prepoznal sedem oblikoslovnih postaj, ki bi lahko vzgajale našo arhitekturno bodočnost: Edvard Ravnikar, samostajna postaja, Smer B, revijo AB arhitekturni bilten, manifestacijo Piranski arhitekturni dnevi, BIO bienale industriskega oblikovanja, Sobo 25 in Future arcitechture platform. V vseh njih so razvidne sledi, ki izhajajo iz prejšnjega in sedanjega arhitekturnega stoletja. Tako lahko brez večjih zadržkov postanejo predlogi za učne načrte, za kurikulum ljubljanske arhitekturne šole. Seveda je v izteku vse odvisno od mreže profesorjev, dekana in njihovega vzgojnega interesa. Toda če katerakoli od sedmih izpostavljenih postaj umanjka, šola že začne izgubljati svojo lastno sled. V tem je najglobji smisel razstave v MAO. Vseh sedem metodoloških korpusov - postaj je namenjenih tako profesorjem kot študentom. Vseh sedem ozaveščenih postaj so izvrstna izhodišča, ki pripravljajo mlade ume za umetnost arhitekture.

 

Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s potresom iz leta 1895. Malo je prestolnic na svetu, ki bi bile tako močno pod vplivom enega samega arhitekta, kot se je to zgodilo v Ljubljani. Toda ravno z Ravnikarjevo arhitekturo in z didaktično Smerjo B ter ostalih petih arhitekturnih postaj se je začela dekonstrukcija Plečnikove dominacije. Kustos nas opozarja, da imamo postavljena odlična izhodišča za arhitekturo XXII. stoletja.

 

Ravno v tem vidim najglobji smisel te analitično-kritične razstave. Iz nje je vidno neločljivo dvoje: velika želja po ljubljanski arhitekturni racionalnosti, in to, da je v arhitekturi novost skoraj vse! Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem. Avtor razstave Boštjan Vuga nas na izvrsten način pripravlja na to veliko spremembo.

 

Za konec še neplačan oglas: Ne pozabite, v Ljubljani so muzeji odprti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.289
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.690
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.598
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.557
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.420
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 984
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.093
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 938
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 635
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.158