Komentar

Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice

Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! Notranji sovražnik, proti kateremu je samoupravni socializem cepil veliko Slovenk in Slovencev, se je močno zasidral v podzavest "normalne Slovenije", ki se je samooklicala za edino legitimno zagovornico ljudstva. 

 

08.01.2021 06:40
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   politika   levica   desnica   Italija   Slovenija   stroka   ljudstvo   mediji   samoupravljanje   marksizem

V Italiji sta ostra polemika in diametralno nasproten pogled na določeno zadevo sestavna in normalna dela javnega diskurza. V Sloveniji se odklon od mainstream linije stigmatizira in ožigosa kot nesprejemljiv ali celo nedemokratičen. 

Slovenija je bila dolga leta del Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, v kateri se je v službi ideologije uporabljal specifičen besednjak. Oblikoval je formo mentis mnogih, saj je diktiral pomen besed v javnem diskurzu. Marsikdo, ki je danes na položajih, je moral polagati izpit iz samoupravljanja s temelji marksizma tudi, če se s sistemom ni istovetil. Totalitarno naravo enopartijskega sistema se je zamegljevalo z nebulozami à la pluralizem samoupravnih interesov pod vodilno vlogo Zveze komunistov; ta naj ne bi ščitila politični monopol, ampak naj bi bila idejna in politična avantgarda delavskega razreda. 

 

V slovenskem javnem diskurzu se nekatere besede še danes uporabljajo enako, kot so se v samoupravnem socializmu, saj so v njem odraščali tisti, ki so po osamosvojitvi zasedli ključne položaje v družbi, vključno z mediji in izobraževalnimi ustanovami. Obstajata vsaj dve taki besedi, s katerimi se pogosto zavestno ali nezavestno manipulira.

 

 

"Ljudje"

 

Ni važno, če se na cesti zbere 50 ali 1000 oseb (0,05% vseh prebivalcev Slovenije), če se zavzemajo za pravo stvar, so to "ljudje" v najširšem smislu, pravzaprav "narod". "Ljudje so jezni …", "ljudje imajo dovolj …", "ljudje so nam rekli …", so pogosto sporočali poročevalke in poročevalci, ki so na petkovih demonstracijah povzemali sporočila protestnikov. Tudi ko na ekranu ni bilo videti več kot pet mandeljcev, so nam zagotavljali, da se je "tudi danes zbralo veliko ljudi". Protestniki niso bili nasprotniki določene politične opcije, zgodil se je "narod". Nič čudnega, da so Jenull & co. svoje plakate podpisovali kot odloke ljudstva.

 

Drugi tipičen primer manipulacije z ljudmi so ulični intervjuji. Desetim mimoidočih se pomoli mikrofon pred usta, izberejo se najbolj primerna mnenja in že imamo prispevek o tem, "kar si mislijo ljudje" in ne samo nekateri naključni mimoidoči. Vox populi. 

 

Ankete z njihovo psevdo-znanstveno podlago (reprezentativnim vzorcem) so v tem smislu pogosto še večji nateg, saj so navidezno objektivne, čeprav so rezultati pogosto odvisni od formulacije vprašanj ter ponujenih odgovorov. Za dobro naoljen propagandni stroj so manipulacije enostavne: mesec dni se bombardira javnost, da je X baraba, nato se izvede anketo z vprašanjem, "ali je po vašem mnenju X baraba?". Sledi ugotovitev, "da 70% vprašanih meni, da je X baraba". Ergo, X je baraba! Ustvarili smo javno mnenje.

 

 

"Stroka"

 

Z besedo stroka se ustvarja vtis, da obstaja neka objektivna resnica, ki naj bi jo zagovarjali vsi "strokovnjaki". Uporaba je zavajajoča, ko gre za družboslovne teme, ki ne temeljijo na trdnih znanstvenih dokazih. Obstajajo področja, v katerih je mnenje strokovnjakov samo to: mnenje. Če govorimo o medijih, resnice ne utelešajo prof. dr. Milosavljević, dr. Bašić-Hrvatin ali prof. dr. Splichal. Prav tako pravne stroke ne utelešata ne prof. dr. Pirnat ne dr. Pirc Musar

 

Pravna mnenja pa so tako ali tako poglavje zase: dva pravnika, tri mnenja. Ko smo poslušali obrazložitve slovenskih strokovnjakov o tožbah Slovenije pred mednarodnimi sodišči (terjatve Ljubljanske banke, teran, ukrepi naših organov pregona v Banki Slovenije), so nam "strokovnjaki" zagotavljali, da je iz pravnega vidika stališče Slovenije neizpodbitno. Nato smo prejeli eno pravno in strokovno zaušnico za drugo.

 

Na italijanski javni televiziji manipuliranja s stroko v političnem kontekstu ne boste zasledili. Voditeljica osrednjega dnevnika ne bo izjavila, da je vlada sprejela ukrep, ki mu "stroka" nasprotuje. Morda boste slišali mnenje uglednega strokovnjaka«, ki se s predlogom ne strinja, a ne bo proglašen za glas vse "stroke". V Sloveniji se s stroko nenehno manipulira.

 

 

Zakaj sem občutljiv na samoupravno manipulacijo

 

Med odraščanjem v Italiji sem od najstniških let spremljal politiko. Pomislekom navkljub sem simpatiziral z levico, ker mi je bila Berlusconijeva desnica nesprejemljiva. Spremljal sem, kolikor je bilo možno, tudi jugoslovansko in slovensko politiko (interneta še ni bilo): občasno sem bral Delo, predvsem Sobotno prilogo in Teleks. Ko sem se v drugi polovici devetdesetih let preselil v Slovenijo, sem bil pod vtisom apela Spomenke Hribar "ustavimo desnico" iz leta 1992. Komunizem je komajda propadel in v Sloveniji je desnica že predstavljala glavni politični problem, kljub temu, da je bila postkomunistična levica očitno še zelo močna in da je bil predsednik republike bivši partijski šef Milan Kučan.

 

Začel sem pozorno spremljati izjave in dejanja te "nevarne" desnice. Ker nisem zaznal ničesar zaskrbljujočega, sem se začel spraševati, če je nekaj narobe z mojimi demokratičnimi antenami. Nenehno so se ustvarjale afere, ki so jih mediji prikazovali kot dokaz, da nam iz desnice preti velika nevarnost. Vladali so levi (gospod, ki je samo nekaj let prej kot predsednik predsedstva SFRJ podpisal odlok za uvajanje izrednih razmer na Kosovu), sicer v mešanih koalicijah. Večjih postkomunističnih reform ni bilo zaznati, kljub temu, da sta potekali privatizacija družbenega premoženja in denacionalizacija. Reforme so naposled dobile nekaj zagona pod pritiskom takratne Evropske skupnosti, v katero se je Slovenija želela včlaniti. 

 

Levica je (s figo v žepu?) izražala željo, da bi v Sloveniji imeli t.i. žlahtno desnico, s čimer je prefinjeno diskvalificirala tedanjo desnico. Javni diskurz se je radikaliziral in danes levica ne ovinkari več: desnico neposredno obtožuje, da je fašistoidna. Pomen ostaja isti. Tekom let sem opazil, da za levico nobena desnica ni "žlahtna", vsako desno vlado je treba takoj "ustaviti", še predno se ustanovi, vsakega desnega kandidata za predsednika republike pa diskreditirati, če levi predsednik republike ni dovolj pristranski, se popljuva še njega.

 

 

Demokratične antene

 

Sčasoma sem se sprijaznil z dejstvom, da moje demokratične antene niso na isti valovni dolžini kot tiste od mainstream Slovenije. Po televiziji sem z začudenjem spremljal okrogle mize, na katerih so gostje začeli svoj dve-tri minutni neprekinjen monolog s stavkom "strinjam se z mojim predhodnikom, vendar …". V Italiji sem bil navajen na ostre polemike med krščanskimi demokrati, komunisti, socialisti, liberalci, radikalci in postfašistično desnico. Razprave so bile burne, temperamentne, pogosto kaotične, vendar sem na koncu oddaje več vedel o stališčih nastopajočih politikov kot po zaključku slovenskih skrajno civiliziranih okroglih miz, kjer je bilo ostro oporekanje (kakor tudi v Državnem zboru!) nezaželeno in s strani medijev ožigosano kot neprimerno, nespoštljivo in celo nedemokratično. 

 

V Italiji sta bili ostra polemika in diametralno nasproten pogled na določeno zadevo sestavna in normalna dela javnega diskurza. V Sloveniji je prevladovala retorika enotnosti in vljudnosti. Odklon od mainstream linije se je stigmatiziralo in ožigosalo kot nesprejemljiv ali celo nedemokratičen. Imel sem občutek - se opravičujem, če bom s tem koga užalil -, da so bili temelji samoupravnega socializma še kako prisotni. Celo pri nekaterih, ki so prispevali k padcu prejšnjega sistema. Vprašal sem se, če ni bil glavni motor slovenske demokratizacije želja po odcepitvi od Miloševićeve Jugoslavije, parlamentarna demokracija pa instrument, za katerega je v resnici hrepenel samo del politike in volivcev. 

 

 

Samoupravni interesi in notranji sovražnik

 

Parlamentarna demokracija ni samoupravni socializem, v katerem vsi legitimni akterji delijo podobne poglede na družbo (vsaj v javnem diskurzu) in po prijazni razpravi uskladijo interese v dobrobit kolektivnosti. Seveda ni vsako drugačno stališče per se demokratično in legitimno, še posebno, če je v nasprotju s temeljnimi vrednotami in človekovimi pravicami. Obstajajo stališča, ki jih ne smemo sprejeti, kot še eno legitimno mnenje. Vendar velja tudi obratno: ni vsako stališče, ki mu sami odločno nasprotujemo, nelegitimno in dokaz "fašistoidnosti". Ožigosanje političnega nasprotnika za notranjega sovražnika in "fašista" je stara komunistična fora, ki se jo je posluževala tudi samoupravna Jugoslavija. V isto kategorijo spada tudi obtožba "ideološka tema", s katero se danes označi kot off limits vsakršno kritiko bivšega socialističnega sistema in z njim povezanimi posamezniki.

 

 

Komunisti, moralni zmagovalci padca Berlinskega zidu 

 

Lustracije ni bilo … jasne obsodbe prejšnjega režima pa tudi ne. Na moje presenečanje so par let po padcu realsocializma postkomunistični levičarji že delili naokrog moralne nauke. Vključno s tistimi, ki so v prejšnjem sistemu igrali pomembno vlogo in so ga branili (skoraj) do konca. V Italiji so bili (post)komunisti v defenzivi, ker so zagovarjali propadlo idejo komunizma kljub temu, da so sami spoštovali pravila parlamentarne demokracije. V Sloveniji pa so se postkomunisti vedli kot moralni zmagovalci padca Berlinskega zidu.

 

Jože Pučnik, oče neodvisne Slovenije ter gonilna sila Demosa, je bil sredi devetdesetih let že marginaliziran. Janša je takrat že bil hudič, za očete naroda pa so bili proglašeni posamezniki, ki so skoraj do zadnjega nasprotovali samostojni Sloveniji in niso bili gonilne sile ne njenega nastanka ne parlamentarne demokracije. 

 

Opažal sem tudi, da so Slovenci, v nasprotju z Italijani, redko izmenjavali politična mnenja z znanci, če niso bili prepričani, da delijo podobne poglede. Vendar so bili že v devetdesetih letih levičarji najbolj glasni pri izražanju svojih stališč! Desničarja si v večji družbi prepoznal po tem, da osebi, ki je udrihala čez desničarje (beri Janšo), ni prikimaval. Oporekati pa si je upal redkokdo.

 

 

Če se ne strinjaš z nami, nisi demokrat

 

Po osamosvojitvi je tričetrt časa državo vodila levica, kar je upočasnilo mentalno oddaljevanje od samoupravnega socializma. Panične pozive proti notranjemu sovražniku razumem prav v tem kontekstu. Na desnici je občasno res zaznati nekatere zaskrbljujoče trende, od koketiranja z Orbanom, do podpore Trumpu. Tudi v bitki s covidom je bila storjena marsikatera napaka (neusklajena komunikacija, protislovni ukrepi), vendar so očitki o izkoriščanju pandemije za omejevanje pravic za nekoga, ki spremlja, kaj se dogaja v demokratičnih državah po svetu, smešni.

 

Prav tako je vlada odprla kakšno nepotrebno fronto (npr. STA). Vendar poskusi reform zakonodaje o nevladnih organizacijah, nadzornih agencijah ali RTV Slovenije niso a priori nedemokratični, četudi vsebujejo nekatere rešitve, ki jim lahko legitimno nasprotujemo. Javna RTV je v primerjavi z javnimi televizijami v državah z daljšo demokratično tradicijo očiten ostanek samoupravnega socializma: mnogo novinarjev žal meni, da so dolžni aktivistično braniti Resnico in ne prispevati k temu, da si gledalec sam ustvari mnenje.

 

Prav tako v duhu samoupravnega socializma veliko ljudi ne loči med sledečima stališčema:

 

1. "s tem se ne strinjam in temu bom nasprotoval/a" in

 

2. "s tem se ne strinjam, torej je nesprejemljivo in nedemokratično".

 

 

Levica večino tem, ki razdvajajo družbo, obravnava pod b). Predno končamo brati novico o kakšnem kontroverznem vladnem predlogu, že vemo, da bomo zvečer poslušali mnenje stroke, ki nas bo prepričevala, da vlada ruši pravno državo in da ljudje temu nasprotujejo.

 

 

Mi smo ljudstvo

 

V duhu samoupravnega socializma levica sama sebe istoveti z ljudstvom. Na primer, pobuda KUL nam zagotavlja, da bodo "k dialogu in sodelovanju povabljeni predstavniki protestnega gibanja Kolesarjev, ki zadnjih šest mesecev ohranja kritičnega duha in dviga pogum prebivalstvu naše dežele". Meni poguma niso dvigovali, očitno nisem prebivalec naše dežele. Pobuda še dodaja, da bo k sodelovanju povabljen tudi "širok krog kritičnih intelektualcev, saj brez njihovega sodelovanja, analiz in vizij spremembe ne bodo možne".  Protestniki (revolucionarji) in vizionarska intelektualna avantgarda bodo sodelovali pri oblikovanju nove politike. Zveni znano?

 

Nič čudnega, da nas pobuda KUL hujska proti vladi z revolucionarni« besednjakom in nas spominja, da je "pravica in dolžnost vseh državljank in državljanov, da se takšni samovolji, izdaji in uzurpaciji uprejo ter zoperstavijo, da zastavijo svoje vse v bran in ohranitev potrjenih načel in predpostavk našega skupnega sobivanja". Vsi na barikade! Zastavimo svoj vse proti izdaji in uzurpaciji!

 

 

Cepivo proti desnici

 

Samoupravni socializem je mnoge cepil proti virusu desnice. Protitelesa se takoj aktivirajo in ne ločujejo med desnico in skrajno desnico, vsaka okužba, vsak vdor v sistem je grožnja, ki jo je treba zatreti v kali. V ta kontekst spadajo tudi kolektivne pobude, pisma, izjave in deklaracije, ki nas vsakič, ko imamo ne-leve vlade, prepričujejo, da se dogaja nekaj grozljivega in nepopravljivega. Intelektualci pogosto zlorabljajo organizacije, kot sta PEN ali SAZU v dnevno-politične namene, namesto da bi se oglašali v lastnem imenu. Tega v Italiji ne boste videli. Obenem pa leve intelektualce, ki sami sebe imajo za zmerne, ne moti, če paradirajo v družbi ljudi, ki nosijo majice z rdečimi zvezdami ali sliko "demokrata" Josipa Broza Tita.   

 

Nato se vrne na oblast levica in nenadoma nepopravljive škode, ki naj bi jo povzročila desnica, ni videti nikjer. Leva opcija opravi nekaj kadrovskih menjav in veselo naprej obvladuje medije, gospodarstvo in glavne toke denarja. Največja nevarnost v državi spet postane netolerantna opozicija. Karavana pelje dalje, dokler državi ponovno ne preti nevarnost: nova desna vlada. Levi razumniki se ponovno aktivirajo; spišejo se tenkočutne deklaracije o somraku demokracije. Samoupravna civilna družba ponovno zazna tujka in ustavlja desnico …

 

 

Kardelj v glavah

 

Za bolje razumevanje, iz kje izhaja tovrstna logika, poglejmo citat Edvarda Kardelja (glej: Politični sistem socialističnega samoupravljanja – Vloga subjektivnih sil socializma):

 

"Ni nujno, da je človek marksistično izobražen in da so njegovi ideološki nazori na vsakem področju v skladu z ideologijo marksizma; tudi ni treba, da bi se vedno strinjal z mnenji večine, da bi bil lahko privržen socializmu. Bistveno je, da se delovni ljudje in občani z vso demokratično odgovornostjo vključujejo v sistem samoupravne demokracije in da, poenostavljeno rečeno, spoštujejo njegova 'pravila igre'. Potemtakem so tudi verniki in duhovniki, pa tudi občani, ki se ne strinjajo z vsemi vidiki dogovorjene politike naše družbe, lahko in morajo biti člani SZDL, če spoštujejo njena pravila sprejemanja odločitev. To omogoča, da se elementi političnega pluralizma, ki so navzoči v naši družbi, izrazijo na takšen demokratičen način, ki je v skladu s političnim sistemom samoupravnega pluralizma."

 

 

Po domače rečeno: dokler igraš po naših pravilih in našega sistema ne ogrožaš, lahko razmišljaš tudi (malo) drugače. Je to še danes forma mentis slovenske levice?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Nova levica? Če hočejo premagati Janšo, se morajo socialni demokrati in stranka Levica združiti
3
04.08.2021 21:00
Prihodnje volitve bodo pokazale dejansko razmerje sil tudi na levici, kjer razen strahu pred Janšo svojim volivcem ne ponujajo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.301
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.959
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.522
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.357
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.072
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.181
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 888
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 790
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.529
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 755