Komentar

Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"

Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo kavarno, v kateri se danes nahaja ruska banka. V univerzitetnem ambientu Ljubljane je januarja leta 1921 začela izhajati revija Svetokret. Tri mesece pred tem, 26. septembra 1920, pa je edini lokalni futurist Anton Podbevšek organiziral kulturno-umetniško manifestacijo, ki jo danes poznano kot Novomeško pomlad. Branko Ve Poljanski se je tega istega septembra v sezoni 1920/21 zaposlil kot igralec v ljubljanski Drami. 

10.01.2021 05:35
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Branko Ve Poljanski   Zenit   avantgarda   modernizem   Renne Delattre   Pablo Picasso   Pariz   Tristan Tzara   Anton Podbevšek   Branko Vučičević   Karpo Godina   Splav meduze

Sin Stefan je šele leta 1990 odkril intelektualno in umetniško dejavnost svojega očeta v knjigi Krisztine Passuth Les avant-gardes de l’Europe Centrale. Od takrat naprej zbira in kupuje na različnih koncih Evrope očetove knjige.

Na kaj se odzivajo umetniške avantgarde? Na trg? Ali so po porazu ideoloških utopij sveta sploh še smiselne v XXI. stoletju? Avantgarda je umetnostno-zgodovinski koncept delovanja, ki se je leta 1909 srečal s kanonom modernizma. Naj poizkusim še enkrat brutalno poenostavljeno pokazati razliko med modernizmom in avantgardizmom: modernizem se je razvil iz antipozicije do klasičnih, minulih stilov. Modernizem je v različnih oblikah prisoten povsod okrog nas, a le redki ga lahko posedujejo. Ne more imeti vsak doma originalnega umetniškega dela Pabla Picassa. Preveč je ljudi na svetu, Pablo Picasso pa je proizvedel premalo umetniških del. Modernizem je navkljub vsemu stil kapitala. Osrednja ideja avantgardne umetnosti pa ima totalno težnjo, da izumi takšno umetnost, ki jo lahko poseduje čisto vsak človek. Temu primerno je umetnina največkrat industrijsko zasnovana, da se lahko množično distribuira v miljonih primerkih.

 

Ko zjutraj piješ čaj, gledaš na čajni čaši razstavo, gledaš estetski udar avantgardne vizualizacije prihajajočega sveta. Z avantgardo se spremeni vse; način razstavljanja, doživljanja umetnosti in medijsko-revijalne prisotnosti. Na tem mestu se bom zaustavil!

 

Današnji komentar je istočasno besedilo posvečeno poraženim utopistom kot najnovejšim aplikacijskim (odprtokodnim) eksperimentatorjem.

 

"Poskušali smo najti v knjižnicah in antikvarjatih njihove romane, ki so jih napovedovali v reklamnih sporočilih svojih umetniških revij: Naslednji mesec izide nadvse hiter, fascinanten roman - 77 samomorilcev! A zaman smo jih iskali. Poskušali smo jih oblikovati v mite prek njihovih pesniških paradoksov v naših revijah - pa se ni obneslo. Ko pa smo jih posneli na filmski trak, so oživeli v vsem svojem sijaju. Medij XX. stoletja – film je bil z njihovo intermedijsko umetnostjo nadvse skladen. Film jih je imel preprosto rad."

 

Tako mi je Branko Vučičević pri Zlati ladjici (zapisano po spominu) opisal napor njegove generacije, da vrnejo tri izgubljene avantgardne umetnike v spomin srednjeevropske kulture. Film sta s režiserjem in kamermanom Karpom Godino naslovila - Splav meduze. Tri "agente X" pa sta v filmskem scenosledu poimenovala z izmišljenimi imeni. Menim, da vam lahko Karpo Godina potrdi, da je v filmu protagonist X1 - Ljubomir Micić, X2 - Dragan Aleksić in X3 - Branko Ve Poljanski, znan kot Branko Micić, Micić Mlajši, Vergil Poljanski, Brano Ve Poljanski ali preprosto Polansky.

 

To je komentar o energiji (ne)realiziranih avantgardističnih teženj. Še nekaj dni in bo minilo točno sto let od tega, ko je začela na Balkanu izhajati mednardona umetniška revija Zenit. V Zagrebu je izšlo prvih petiindvajset številk Zenita in naslednjih osemnajst v Beogradu. Članke so objavljali v originalu v različnih evrospkih jezikih. Urednik revije je bil Ljubomir Micić.

 

"Napovednik" za umetniško revijo Zenit pa je izšel meseca januarja leta 1921 v Ljubljani z naslovom Svetokret in podnaslovom List za ekspedicijo človeškega duha na severni pol, v srbohrvaščini, vseboval je štirinajst strani. Uredil pa ga je Branko Micić, mlajši brat Ljubomirja Micića pod psevdonimom Vergil Poljanski. Vse manifeste in članke je napisal sam. V komentarju bom urednika Svetokreta imenoval z njegovim največkrat uporabljenim psevdonimom Branko Ve Poljanski. Pri obeh bratih je bila zastopana visoka stopnja umetniške zahtevnosti in iznajdljivosti. 

 

Enciklopedično geslo - Branko Ve Poljanski - je bilo od njegovega rojstva leta 1897 pa do leta 1927 relativno natančno popisano. Po letu 1927 pa se je enciklopedična sled za njim izgubila. V času od leta 1921 do leta 1925 je urejeval poleg Svetokreta še revijo Dada-Jok in Kinofon. Kot zenitistu smo mu leta 1925 sledili v Pariz, kjer se je srečal s Filipom Tommasom Marinettijem, Fortunatom Deperom in Ilijo Grigorjevičem Ernburgom. Med drugim se je v tistih mesecih družil tudi s slikarjem Venom Pilonom. Leta 1926 je bil viden na razstavi revolucionarne umetnosti v Moskvi. Po povratku iz Moskve na Balkan pa je postalo njegovo življenje zaradi nacionalizmov tako v Zagrebu kot v Beogradu nevzdržno. Zato se je 17. julija leta 1927 manifestivno s protoperformansom samoizgnal in to na tak način, da je mimoidočim na Terazijah razdelil 2000 izvodov svoje knjige z naslovom Tumbe. V Pariz je odpotoval z namenom, da tam za vedno ostane. Leta 1930 je izginila vsaka sled za njim. Njegovo enciklopedično geslo je bilo vse do leta 2000 odprto.

 

Pariz je bil v drugi polovici dvajsetih let še vedno magnetno središče umetnosti. A dobro je vedeti, da je na zidu šole lepih umetnosti pisalo: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!" Branko Ve Poljanski je podobno kot njegov brat Ljubomir Micič zaman upal, da bo z aktivističnim premikom dobil v Parizu pravico do umetniškega dihanja.

 

Kategorična izjava: celotno življenje Branka Ve Poljanskega je bilo vpeto med dadaizmom in nadrealizmom, katerega član ni nikoli postal. Nekateri posamezniki v naši kulturi so se zelo trudili, da bi ga pozabili; "avtorja samega (op.a. Branka Ve Poljanskega) bi najraje poslal na Studenec, v katerem celo blazneži pišejo bolj logično kot on." A se ga drugi še danes po stotih letih spominjamo. Kot protoperformerja, konstruktorja knjig, filmskega kritika in končno slikarja. Branko Ve Poljanski je živel v prvem delu življenja radikalno in brezkompromisno, v drugem delu pa je preprosto – izpuhtel! 

 

Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo kavarno, v kateri se danes nahaja ruska banka. V univerzitetnem ambientu Ljubljane je januarja leta 1921 začela izhajati revija Svetokret. Tri mesece pred tem, 26. septembra 1920, pa je edini lokalni futurist Anton Podbevšek organiziral kulturno-umetniško manifestacijo, ki jo danes poznano kot Novomeško pomlad. Branko Ve Poljanski se je tega istega septembra v sezoni 1920/21 zaposlil kot igralec v ljubljanski Drami

 

Umetniški časopis Svetokret je bil v celoti posvečen "vsem psihiatrom vseh kontinentov sveta", osrednje manifestativno vodilo revije je bil paradoks: __Umetnosti ni potrebno, da je logična. Umetnost je lahko tudi paradoksalna. To pomeni, da je atenat na vse oblike patentirane glasbe, skulpture, slike in pesmi. Toda paradoks ni nesmisel. (To velja za psihiatre). Paradoks je gibljivost duha in njegova plastika__Tukaj sem!

 

V prvi in edini številki revije lahko preberemo poročilo o novomeških dnevih, ki so bili meseca novembra ponovljeni v Ljubljani. Po stotih letih bi se v celoti strinjal z urednikovo ugotovitvijo: da se oblikuje s Kogojevo glasbo upoštevanja vredna moderna slovenska glasba. Članek pa zaključi: Naj živi Marij Kogoj! Nikakor pa se ne bi strinjal z urednikovim napadom na pesnika Antona Podbevška. Svetokret napove izid revije Zenit, istočasno pa napove v naslednji številki besedilo o južno slovanskem futurizmu.

 

Neplačan oglas: Berite izvrstno knjigo Moje ekstaze skulptura avtorja dr. Marijana Dovića, ki tematizira pesniško delo Antona Podbveška.

 

Od tu naprej navajam enciklopedična dejstva, ki sem jih povzel po Predragu Todoroviću o Branku Ve Poljanskem, ki jih je objavil v Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu. Todorović je svoje znanstveno besedilo opremil z nizom novih podatkov, opremljenih z viri in dokumenti, predvsem pa s pričevanjem Stefana Poljanskega, sina Branka Ve Poljanskega, ko je Stefan leta 2005 obiskal Beograd, ob obisku pa pričal o življenju svojega očeta od leta 1927 pa do smrti 14. junija leta 1947. Še ob zaključku XX. stoletja je veljalo, da je Branko Ve Polajnski umrl kot berač pod pariškimi mostovi.

 

Branko Ve Poljanski je preživel v Parizu dvajset let. Poročen je bil z Renee Delattre (1907–1997), s katero sta se spoznala  v galeriji na ulicici Rue des Beaux Arts. V tej isti galeriji, kjer je Renne razstavljala svoje slike, se je Branko Ve Poljanski srečeval s Tristanom Tzaro in Pablom Picassom. Galerija je bila v bližini Picassovega ateljeja na Rue des Grands Augustins. Rennee in Branko Ve Poljanski sta imela štiri otroke. Dva dečka in dve deklici. Hčerka Aime je bila rojena takoj po očetovi smrti. Branko Ve Poljanski je umrl zaradi srčnega zastoja, ki ga je doživel na avtobusu. Ob smrti je imel najstarejši sin Georges štiri leta. Sina Georgesa sem tudi sam srečal na kratko leta 1993 v Luvain la Nueve v Belgiji na simpoziju o balkanskih historičnih avantgardah. Mati Renne je izhajala iz premožne pariške družine, ki ni prenesla ideje, da se je hčerka poročila z barbarskim Balkancem. Po smrti svojega soproga je doživela hud psihičen pretres. Njen brat je po pogrebu svaka za nekaj časa otroke razporedil po internatih. Po povratku iz psihiatrične bolnišnice je mati Renne zbrala otroke pod isto streho. Navkljub bolezni je bila nadvse skrbna mati vse do svoje smrti leta 1997.

 

O očetu otrokom ni veliko govorila. Vsi štirje so postali ugledni francoski državljani. Sin Stefan je šele leta 1990 odkril intelektualno in umetniško dejavnost svojega očeta v knjigi Krisztine Passuth Les avant-gardes de l’Europe Centrale. Od takrat naprej zbira in kupuje na različnih koncih Evrope očetove knjige. 

 

Na kaj že se odzivajo umetniške avantgarde? Na trg? Ali so po porazu ideoloških utopij sveta sploh še smiselne v XXI. stoletju?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.431
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.689
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.339
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.281
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.500
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.156
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.777
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 722
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.364