Komentar

Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"

Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo kavarno, v kateri se danes nahaja ruska banka. V univerzitetnem ambientu Ljubljane je januarja leta 1921 začela izhajati revija Svetokret. Tri mesece pred tem, 26. septembra 1920, pa je edini lokalni futurist Anton Podbevšek organiziral kulturno-umetniško manifestacijo, ki jo danes poznano kot Novomeško pomlad. Branko Ve Poljanski se je tega istega septembra v sezoni 1920/21 zaposlil kot igralec v ljubljanski Drami. 

10.01.2021 05:35
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Branko Ve Poljanski   Zenit   avantgarda   modernizem   Renne Delattre   Pablo Picasso   Pariz   Tristan Tzara   Anton Podbevšek   Branko Vučičević   Karpo Godina   Splav meduze

Sin Stefan je šele leta 1990 odkril intelektualno in umetniško dejavnost svojega očeta v knjigi Krisztine Passuth Les avant-gardes de l’Europe Centrale. Od takrat naprej zbira in kupuje na različnih koncih Evrope očetove knjige.

Na kaj se odzivajo umetniške avantgarde? Na trg? Ali so po porazu ideoloških utopij sveta sploh še smiselne v XXI. stoletju? Avantgarda je umetnostno-zgodovinski koncept delovanja, ki se je leta 1909 srečal s kanonom modernizma. Naj poizkusim še enkrat brutalno poenostavljeno pokazati razliko med modernizmom in avantgardizmom: modernizem se je razvil iz antipozicije do klasičnih, minulih stilov. Modernizem je v različnih oblikah prisoten povsod okrog nas, a le redki ga lahko posedujejo. Ne more imeti vsak doma originalnega umetniškega dela Pabla Picassa. Preveč je ljudi na svetu, Pablo Picasso pa je proizvedel premalo umetniških del. Modernizem je navkljub vsemu stil kapitala. Osrednja ideja avantgardne umetnosti pa ima totalno težnjo, da izumi takšno umetnost, ki jo lahko poseduje čisto vsak človek. Temu primerno je umetnina največkrat industrijsko zasnovana, da se lahko množično distribuira v miljonih primerkih.

 

Ko zjutraj piješ čaj, gledaš na čajni čaši razstavo, gledaš estetski udar avantgardne vizualizacije prihajajočega sveta. Z avantgardo se spremeni vse; način razstavljanja, doživljanja umetnosti in medijsko-revijalne prisotnosti. Na tem mestu se bom zaustavil!

 

Današnji komentar je istočasno besedilo posvečeno poraženim utopistom kot najnovejšim aplikacijskim (odprtokodnim) eksperimentatorjem.

 

"Poskušali smo najti v knjižnicah in antikvarjatih njihove romane, ki so jih napovedovali v reklamnih sporočilih svojih umetniških revij: Naslednji mesec izide nadvse hiter, fascinanten roman - 77 samomorilcev! A zaman smo jih iskali. Poskušali smo jih oblikovati v mite prek njihovih pesniških paradoksov v naših revijah - pa se ni obneslo. Ko pa smo jih posneli na filmski trak, so oživeli v vsem svojem sijaju. Medij XX. stoletja – film je bil z njihovo intermedijsko umetnostjo nadvse skladen. Film jih je imel preprosto rad."

 

Tako mi je Branko Vučičević pri Zlati ladjici (zapisano po spominu) opisal napor njegove generacije, da vrnejo tri izgubljene avantgardne umetnike v spomin srednjeevropske kulture. Film sta s režiserjem in kamermanom Karpom Godino naslovila - Splav meduze. Tri "agente X" pa sta v filmskem scenosledu poimenovala z izmišljenimi imeni. Menim, da vam lahko Karpo Godina potrdi, da je v filmu protagonist X1 - Ljubomir Micić, X2 - Dragan Aleksić in X3 - Branko Ve Poljanski, znan kot Branko Micić, Micić Mlajši, Vergil Poljanski, Brano Ve Poljanski ali preprosto Polansky.

 

To je komentar o energiji (ne)realiziranih avantgardističnih teženj. Še nekaj dni in bo minilo točno sto let od tega, ko je začela na Balkanu izhajati mednardona umetniška revija Zenit. V Zagrebu je izšlo prvih petiindvajset številk Zenita in naslednjih osemnajst v Beogradu. Članke so objavljali v originalu v različnih evrospkih jezikih. Urednik revije je bil Ljubomir Micić.

 

"Napovednik" za umetniško revijo Zenit pa je izšel meseca januarja leta 1921 v Ljubljani z naslovom Svetokret in podnaslovom List za ekspedicijo človeškega duha na severni pol, v srbohrvaščini, vseboval je štirinajst strani. Uredil pa ga je Branko Micić, mlajši brat Ljubomirja Micića pod psevdonimom Vergil Poljanski. Vse manifeste in članke je napisal sam. V komentarju bom urednika Svetokreta imenoval z njegovim največkrat uporabljenim psevdonimom Branko Ve Poljanski. Pri obeh bratih je bila zastopana visoka stopnja umetniške zahtevnosti in iznajdljivosti. 

 

Enciklopedično geslo - Branko Ve Poljanski - je bilo od njegovega rojstva leta 1897 pa do leta 1927 relativno natančno popisano. Po letu 1927 pa se je enciklopedična sled za njim izgubila. V času od leta 1921 do leta 1925 je urejeval poleg Svetokreta še revijo Dada-Jok in Kinofon. Kot zenitistu smo mu leta 1925 sledili v Pariz, kjer se je srečal s Filipom Tommasom Marinettijem, Fortunatom Deperom in Ilijo Grigorjevičem Ernburgom. Med drugim se je v tistih mesecih družil tudi s slikarjem Venom Pilonom. Leta 1926 je bil viden na razstavi revolucionarne umetnosti v Moskvi. Po povratku iz Moskve na Balkan pa je postalo njegovo življenje zaradi nacionalizmov tako v Zagrebu kot v Beogradu nevzdržno. Zato se je 17. julija leta 1927 manifestivno s protoperformansom samoizgnal in to na tak način, da je mimoidočim na Terazijah razdelil 2000 izvodov svoje knjige z naslovom Tumbe. V Pariz je odpotoval z namenom, da tam za vedno ostane. Leta 1930 je izginila vsaka sled za njim. Njegovo enciklopedično geslo je bilo vse do leta 2000 odprto.

 

Pariz je bil v drugi polovici dvajsetih let še vedno magnetno središče umetnosti. A dobro je vedeti, da je na zidu šole lepih umetnosti pisalo: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!" Branko Ve Poljanski je podobno kot njegov brat Ljubomir Micič zaman upal, da bo z aktivističnim premikom dobil v Parizu pravico do umetniškega dihanja.

 

Kategorična izjava: celotno življenje Branka Ve Poljanskega je bilo vpeto med dadaizmom in nadrealizmom, katerega član ni nikoli postal. Nekateri posamezniki v naši kulturi so se zelo trudili, da bi ga pozabili; "avtorja samega (op.a. Branka Ve Poljanskega) bi najraje poslal na Studenec, v katerem celo blazneži pišejo bolj logično kot on." A se ga drugi še danes po stotih letih spominjamo. Kot protoperformerja, konstruktorja knjig, filmskega kritika in končno slikarja. Branko Ve Poljanski je živel v prvem delu življenja radikalno in brezkompromisno, v drugem delu pa je preprosto – izpuhtel! 

 

Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo kavarno, v kateri se danes nahaja ruska banka. V univerzitetnem ambientu Ljubljane je januarja leta 1921 začela izhajati revija Svetokret. Tri mesece pred tem, 26. septembra 1920, pa je edini lokalni futurist Anton Podbevšek organiziral kulturno-umetniško manifestacijo, ki jo danes poznano kot Novomeško pomlad. Branko Ve Poljanski se je tega istega septembra v sezoni 1920/21 zaposlil kot igralec v ljubljanski Drami

 

Umetniški časopis Svetokret je bil v celoti posvečen "vsem psihiatrom vseh kontinentov sveta", osrednje manifestativno vodilo revije je bil paradoks: __Umetnosti ni potrebno, da je logična. Umetnost je lahko tudi paradoksalna. To pomeni, da je atenat na vse oblike patentirane glasbe, skulpture, slike in pesmi. Toda paradoks ni nesmisel. (To velja za psihiatre). Paradoks je gibljivost duha in njegova plastika__Tukaj sem!

 

V prvi in edini številki revije lahko preberemo poročilo o novomeških dnevih, ki so bili meseca novembra ponovljeni v Ljubljani. Po stotih letih bi se v celoti strinjal z urednikovo ugotovitvijo: da se oblikuje s Kogojevo glasbo upoštevanja vredna moderna slovenska glasba. Članek pa zaključi: Naj živi Marij Kogoj! Nikakor pa se ne bi strinjal z urednikovim napadom na pesnika Antona Podbevška. Svetokret napove izid revije Zenit, istočasno pa napove v naslednji številki besedilo o južno slovanskem futurizmu.

 

Neplačan oglas: Berite izvrstno knjigo Moje ekstaze skulptura avtorja dr. Marijana Dovića, ki tematizira pesniško delo Antona Podbveška.

 

Od tu naprej navajam enciklopedična dejstva, ki sem jih povzel po Predragu Todoroviću o Branku Ve Poljanskem, ki jih je objavil v Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu. Todorović je svoje znanstveno besedilo opremil z nizom novih podatkov, opremljenih z viri in dokumenti, predvsem pa s pričevanjem Stefana Poljanskega, sina Branka Ve Poljanskega, ko je Stefan leta 2005 obiskal Beograd, ob obisku pa pričal o življenju svojega očeta od leta 1927 pa do smrti 14. junija leta 1947. Še ob zaključku XX. stoletja je veljalo, da je Branko Ve Polajnski umrl kot berač pod pariškimi mostovi.

 

Branko Ve Poljanski je preživel v Parizu dvajset let. Poročen je bil z Renee Delattre (1907–1997), s katero sta se spoznala  v galeriji na ulicici Rue des Beaux Arts. V tej isti galeriji, kjer je Renne razstavljala svoje slike, se je Branko Ve Poljanski srečeval s Tristanom Tzaro in Pablom Picassom. Galerija je bila v bližini Picassovega ateljeja na Rue des Grands Augustins. Rennee in Branko Ve Poljanski sta imela štiri otroke. Dva dečka in dve deklici. Hčerka Aime je bila rojena takoj po očetovi smrti. Branko Ve Poljanski je umrl zaradi srčnega zastoja, ki ga je doživel na avtobusu. Ob smrti je imel najstarejši sin Georges štiri leta. Sina Georgesa sem tudi sam srečal na kratko leta 1993 v Luvain la Nueve v Belgiji na simpoziju o balkanskih historičnih avantgardah. Mati Renne je izhajala iz premožne pariške družine, ki ni prenesla ideje, da se je hčerka poročila z barbarskim Balkancem. Po smrti svojega soproga je doživela hud psihičen pretres. Njen brat je po pogrebu svaka za nekaj časa otroke razporedil po internatih. Po povratku iz psihiatrične bolnišnice je mati Renne zbrala otroke pod isto streho. Navkljub bolezni je bila nadvse skrbna mati vse do svoje smrti leta 1997.

 

O očetu otrokom ni veliko govorila. Vsi štirje so postali ugledni francoski državljani. Sin Stefan je šele leta 1990 odkril intelektualno in umetniško dejavnost svojega očeta v knjigi Krisztine Passuth Les avant-gardes de l’Europe Centrale. Od takrat naprej zbira in kupuje na različnih koncih Evrope očetove knjige. 

 

Na kaj že se odzivajo umetniške avantgarde? Na trg? Ali so po porazu ideoloških utopij sveta sploh še smiselne v XXI. stoletju?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.771
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.531
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.318
04/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.919
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.703
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.222
07/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.214
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 705
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 691
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 721