Komentar

Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"

Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo kavarno, v kateri se danes nahaja ruska banka. V univerzitetnem ambientu Ljubljane je januarja leta 1921 začela izhajati revija Svetokret. Tri mesece pred tem, 26. septembra 1920, pa je edini lokalni futurist Anton Podbevšek organiziral kulturno-umetniško manifestacijo, ki jo danes poznano kot Novomeško pomlad. Branko Ve Poljanski se je tega istega septembra v sezoni 1920/21 zaposlil kot igralec v ljubljanski Drami. 

10.01.2021 05:35
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Branko Ve Poljanski   Zenit   avantgarda   modernizem   Renne Delattre   Pablo Picasso   Pariz   Tristan Tzara   Anton Podbevšek   Branko Vučičević   Karpo Godina   Splav meduze

Sin Stefan je šele leta 1990 odkril intelektualno in umetniško dejavnost svojega očeta v knjigi Krisztine Passuth Les avant-gardes de l’Europe Centrale. Od takrat naprej zbira in kupuje na različnih koncih Evrope očetove knjige.

Na kaj se odzivajo umetniške avantgarde? Na trg? Ali so po porazu ideoloških utopij sveta sploh še smiselne v XXI. stoletju? Avantgarda je umetnostno-zgodovinski koncept delovanja, ki se je leta 1909 srečal s kanonom modernizma. Naj poizkusim še enkrat brutalno poenostavljeno pokazati razliko med modernizmom in avantgardizmom: modernizem se je razvil iz antipozicije do klasičnih, minulih stilov. Modernizem je v različnih oblikah prisoten povsod okrog nas, a le redki ga lahko posedujejo. Ne more imeti vsak doma originalnega umetniškega dela Pabla Picassa. Preveč je ljudi na svetu, Pablo Picasso pa je proizvedel premalo umetniških del. Modernizem je navkljub vsemu stil kapitala. Osrednja ideja avantgardne umetnosti pa ima totalno težnjo, da izumi takšno umetnost, ki jo lahko poseduje čisto vsak človek. Temu primerno je umetnina največkrat industrijsko zasnovana, da se lahko množično distribuira v miljonih primerkih.

 

Ko zjutraj piješ čaj, gledaš na čajni čaši razstavo, gledaš estetski udar avantgardne vizualizacije prihajajočega sveta. Z avantgardo se spremeni vse; način razstavljanja, doživljanja umetnosti in medijsko-revijalne prisotnosti. Na tem mestu se bom zaustavil!

 

Današnji komentar je istočasno besedilo posvečeno poraženim utopistom kot najnovejšim aplikacijskim (odprtokodnim) eksperimentatorjem.

 

"Poskušali smo najti v knjižnicah in antikvarjatih njihove romane, ki so jih napovedovali v reklamnih sporočilih svojih umetniških revij: Naslednji mesec izide nadvse hiter, fascinanten roman - 77 samomorilcev! A zaman smo jih iskali. Poskušali smo jih oblikovati v mite prek njihovih pesniških paradoksov v naših revijah - pa se ni obneslo. Ko pa smo jih posneli na filmski trak, so oživeli v vsem svojem sijaju. Medij XX. stoletja – film je bil z njihovo intermedijsko umetnostjo nadvse skladen. Film jih je imel preprosto rad."

 

Tako mi je Branko Vučičević pri Zlati ladjici (zapisano po spominu) opisal napor njegove generacije, da vrnejo tri izgubljene avantgardne umetnike v spomin srednjeevropske kulture. Film sta s režiserjem in kamermanom Karpom Godino naslovila - Splav meduze. Tri "agente X" pa sta v filmskem scenosledu poimenovala z izmišljenimi imeni. Menim, da vam lahko Karpo Godina potrdi, da je v filmu protagonist X1 - Ljubomir Micić, X2 - Dragan Aleksić in X3 - Branko Ve Poljanski, znan kot Branko Micić, Micić Mlajši, Vergil Poljanski, Brano Ve Poljanski ali preprosto Polansky.

 

To je komentar o energiji (ne)realiziranih avantgardističnih teženj. Še nekaj dni in bo minilo točno sto let od tega, ko je začela na Balkanu izhajati mednardona umetniška revija Zenit. V Zagrebu je izšlo prvih petiindvajset številk Zenita in naslednjih osemnajst v Beogradu. Članke so objavljali v originalu v različnih evrospkih jezikih. Urednik revije je bil Ljubomir Micić.

 

"Napovednik" za umetniško revijo Zenit pa je izšel meseca januarja leta 1921 v Ljubljani z naslovom Svetokret in podnaslovom List za ekspedicijo človeškega duha na severni pol, v srbohrvaščini, vseboval je štirinajst strani. Uredil pa ga je Branko Micić, mlajši brat Ljubomirja Micića pod psevdonimom Vergil Poljanski. Vse manifeste in članke je napisal sam. V komentarju bom urednika Svetokreta imenoval z njegovim največkrat uporabljenim psevdonimom Branko Ve Poljanski. Pri obeh bratih je bila zastopana visoka stopnja umetniške zahtevnosti in iznajdljivosti. 

 

Enciklopedično geslo - Branko Ve Poljanski - je bilo od njegovega rojstva leta 1897 pa do leta 1927 relativno natančno popisano. Po letu 1927 pa se je enciklopedična sled za njim izgubila. V času od leta 1921 do leta 1925 je urejeval poleg Svetokreta še revijo Dada-Jok in Kinofon. Kot zenitistu smo mu leta 1925 sledili v Pariz, kjer se je srečal s Filipom Tommasom Marinettijem, Fortunatom Deperom in Ilijo Grigorjevičem Ernburgom. Med drugim se je v tistih mesecih družil tudi s slikarjem Venom Pilonom. Leta 1926 je bil viden na razstavi revolucionarne umetnosti v Moskvi. Po povratku iz Moskve na Balkan pa je postalo njegovo življenje zaradi nacionalizmov tako v Zagrebu kot v Beogradu nevzdržno. Zato se je 17. julija leta 1927 manifestivno s protoperformansom samoizgnal in to na tak način, da je mimoidočim na Terazijah razdelil 2000 izvodov svoje knjige z naslovom Tumbe. V Pariz je odpotoval z namenom, da tam za vedno ostane. Leta 1930 je izginila vsaka sled za njim. Njegovo enciklopedično geslo je bilo vse do leta 2000 odprto.

 

Pariz je bil v drugi polovici dvajsetih let še vedno magnetno središče umetnosti. A dobro je vedeti, da je na zidu šole lepih umetnosti pisalo: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!" Branko Ve Poljanski je podobno kot njegov brat Ljubomir Micič zaman upal, da bo z aktivističnim premikom dobil v Parizu pravico do umetniškega dihanja.

 

Kategorična izjava: celotno življenje Branka Ve Poljanskega je bilo vpeto med dadaizmom in nadrealizmom, katerega član ni nikoli postal. Nekateri posamezniki v naši kulturi so se zelo trudili, da bi ga pozabili; "avtorja samega (op.a. Branka Ve Poljanskega) bi najraje poslal na Studenec, v katerem celo blazneži pišejo bolj logično kot on." A se ga drugi še danes po stotih letih spominjamo. Kot protoperformerja, konstruktorja knjig, filmskega kritika in končno slikarja. Branko Ve Poljanski je živel v prvem delu življenja radikalno in brezkompromisno, v drugem delu pa je preprosto – izpuhtel! 

 

Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo kavarno, v kateri se danes nahaja ruska banka. V univerzitetnem ambientu Ljubljane je januarja leta 1921 začela izhajati revija Svetokret. Tri mesece pred tem, 26. septembra 1920, pa je edini lokalni futurist Anton Podbevšek organiziral kulturno-umetniško manifestacijo, ki jo danes poznano kot Novomeško pomlad. Branko Ve Poljanski se je tega istega septembra v sezoni 1920/21 zaposlil kot igralec v ljubljanski Drami

 

Umetniški časopis Svetokret je bil v celoti posvečen "vsem psihiatrom vseh kontinentov sveta", osrednje manifestativno vodilo revije je bil paradoks: __Umetnosti ni potrebno, da je logična. Umetnost je lahko tudi paradoksalna. To pomeni, da je atenat na vse oblike patentirane glasbe, skulpture, slike in pesmi. Toda paradoks ni nesmisel. (To velja za psihiatre). Paradoks je gibljivost duha in njegova plastika__Tukaj sem!

 

V prvi in edini številki revije lahko preberemo poročilo o novomeških dnevih, ki so bili meseca novembra ponovljeni v Ljubljani. Po stotih letih bi se v celoti strinjal z urednikovo ugotovitvijo: da se oblikuje s Kogojevo glasbo upoštevanja vredna moderna slovenska glasba. Članek pa zaključi: Naj živi Marij Kogoj! Nikakor pa se ne bi strinjal z urednikovim napadom na pesnika Antona Podbevška. Svetokret napove izid revije Zenit, istočasno pa napove v naslednji številki besedilo o južno slovanskem futurizmu.

 

Neplačan oglas: Berite izvrstno knjigo Moje ekstaze skulptura avtorja dr. Marijana Dovića, ki tematizira pesniško delo Antona Podbveška.

 

Od tu naprej navajam enciklopedična dejstva, ki sem jih povzel po Predragu Todoroviću o Branku Ve Poljanskem, ki jih je objavil v Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu. Todorović je svoje znanstveno besedilo opremil z nizom novih podatkov, opremljenih z viri in dokumenti, predvsem pa s pričevanjem Stefana Poljanskega, sina Branka Ve Poljanskega, ko je Stefan leta 2005 obiskal Beograd, ob obisku pa pričal o življenju svojega očeta od leta 1927 pa do smrti 14. junija leta 1947. Še ob zaključku XX. stoletja je veljalo, da je Branko Ve Polajnski umrl kot berač pod pariškimi mostovi.

 

Branko Ve Poljanski je preživel v Parizu dvajset let. Poročen je bil z Renee Delattre (1907–1997), s katero sta se spoznala  v galeriji na ulicici Rue des Beaux Arts. V tej isti galeriji, kjer je Renne razstavljala svoje slike, se je Branko Ve Poljanski srečeval s Tristanom Tzaro in Pablom Picassom. Galerija je bila v bližini Picassovega ateljeja na Rue des Grands Augustins. Rennee in Branko Ve Poljanski sta imela štiri otroke. Dva dečka in dve deklici. Hčerka Aime je bila rojena takoj po očetovi smrti. Branko Ve Poljanski je umrl zaradi srčnega zastoja, ki ga je doživel na avtobusu. Ob smrti je imel najstarejši sin Georges štiri leta. Sina Georgesa sem tudi sam srečal na kratko leta 1993 v Luvain la Nueve v Belgiji na simpoziju o balkanskih historičnih avantgardah. Mati Renne je izhajala iz premožne pariške družine, ki ni prenesla ideje, da se je hčerka poročila z barbarskim Balkancem. Po smrti svojega soproga je doživela hud psihičen pretres. Njen brat je po pogrebu svaka za nekaj časa otroke razporedil po internatih. Po povratku iz psihiatrične bolnišnice je mati Renne zbrala otroke pod isto streho. Navkljub bolezni je bila nadvse skrbna mati vse do svoje smrti leta 1997.

 

O očetu otrokom ni veliko govorila. Vsi štirje so postali ugledni francoski državljani. Sin Stefan je šele leta 1990 odkril intelektualno in umetniško dejavnost svojega očeta v knjigi Krisztine Passuth Les avant-gardes de l’Europe Centrale. Od takrat naprej zbira in kupuje na različnih koncih Evrope očetove knjige. 

 

Na kaj že se odzivajo umetniške avantgarde? Na trg? Ali so po porazu ideoloških utopij sveta sploh še smiselne v XXI. stoletju?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
6
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo
4
27.12.2020 06:27
Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.317
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.252
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.853
04/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.343
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.548
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.802
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.297
08/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.640
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.258
10/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.274