Komentar

Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"

Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo kavarno, v kateri se danes nahaja ruska banka. V univerzitetnem ambientu Ljubljane je januarja leta 1921 začela izhajati revija Svetokret. Tri mesece pred tem, 26. septembra 1920, pa je edini lokalni futurist Anton Podbevšek organiziral kulturno-umetniško manifestacijo, ki jo danes poznano kot Novomeško pomlad. Branko Ve Poljanski se je tega istega septembra v sezoni 1920/21 zaposlil kot igralec v ljubljanski Drami. 

10.01.2021 05:35
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Branko Ve Poljanski   Zenit   avantgarda   modernizem   Renne Delattre   Pablo Picasso   Pariz   Tristan Tzara   Anton Podbevšek   Branko Vučičević   Karpo Godina   Splav meduze

Sin Stefan je šele leta 1990 odkril intelektualno in umetniško dejavnost svojega očeta v knjigi Krisztine Passuth Les avant-gardes de l’Europe Centrale. Od takrat naprej zbira in kupuje na različnih koncih Evrope očetove knjige.

Na kaj se odzivajo umetniške avantgarde? Na trg? Ali so po porazu ideoloških utopij sveta sploh še smiselne v XXI. stoletju? Avantgarda je umetnostno-zgodovinski koncept delovanja, ki se je leta 1909 srečal s kanonom modernizma. Naj poizkusim še enkrat brutalno poenostavljeno pokazati razliko med modernizmom in avantgardizmom: modernizem se je razvil iz antipozicije do klasičnih, minulih stilov. Modernizem je v različnih oblikah prisoten povsod okrog nas, a le redki ga lahko posedujejo. Ne more imeti vsak doma originalnega umetniškega dela Pabla Picassa. Preveč je ljudi na svetu, Pablo Picasso pa je proizvedel premalo umetniških del. Modernizem je navkljub vsemu stil kapitala. Osrednja ideja avantgardne umetnosti pa ima totalno težnjo, da izumi takšno umetnost, ki jo lahko poseduje čisto vsak človek. Temu primerno je umetnina največkrat industrijsko zasnovana, da se lahko množično distribuira v miljonih primerkih.

 

Ko zjutraj piješ čaj, gledaš na čajni čaši razstavo, gledaš estetski udar avantgardne vizualizacije prihajajočega sveta. Z avantgardo se spremeni vse; način razstavljanja, doživljanja umetnosti in medijsko-revijalne prisotnosti. Na tem mestu se bom zaustavil!

 

Današnji komentar je istočasno besedilo posvečeno poraženim utopistom kot najnovejšim aplikacijskim (odprtokodnim) eksperimentatorjem.

 

"Poskušali smo najti v knjižnicah in antikvarjatih njihove romane, ki so jih napovedovali v reklamnih sporočilih svojih umetniških revij: Naslednji mesec izide nadvse hiter, fascinanten roman - 77 samomorilcev! A zaman smo jih iskali. Poskušali smo jih oblikovati v mite prek njihovih pesniških paradoksov v naših revijah - pa se ni obneslo. Ko pa smo jih posneli na filmski trak, so oživeli v vsem svojem sijaju. Medij XX. stoletja – film je bil z njihovo intermedijsko umetnostjo nadvse skladen. Film jih je imel preprosto rad."

 

Tako mi je Branko Vučičević pri Zlati ladjici (zapisano po spominu) opisal napor njegove generacije, da vrnejo tri izgubljene avantgardne umetnike v spomin srednjeevropske kulture. Film sta s režiserjem in kamermanom Karpom Godino naslovila - Splav meduze. Tri "agente X" pa sta v filmskem scenosledu poimenovala z izmišljenimi imeni. Menim, da vam lahko Karpo Godina potrdi, da je v filmu protagonist X1 - Ljubomir Micić, X2 - Dragan Aleksić in X3 - Branko Ve Poljanski, znan kot Branko Micić, Micić Mlajši, Vergil Poljanski, Brano Ve Poljanski ali preprosto Polansky.

 

To je komentar o energiji (ne)realiziranih avantgardističnih teženj. Še nekaj dni in bo minilo točno sto let od tega, ko je začela na Balkanu izhajati mednardona umetniška revija Zenit. V Zagrebu je izšlo prvih petiindvajset številk Zenita in naslednjih osemnajst v Beogradu. Članke so objavljali v originalu v različnih evrospkih jezikih. Urednik revije je bil Ljubomir Micić.

 

"Napovednik" za umetniško revijo Zenit pa je izšel meseca januarja leta 1921 v Ljubljani z naslovom Svetokret in podnaslovom List za ekspedicijo človeškega duha na severni pol, v srbohrvaščini, vseboval je štirinajst strani. Uredil pa ga je Branko Micić, mlajši brat Ljubomirja Micića pod psevdonimom Vergil Poljanski. Vse manifeste in članke je napisal sam. V komentarju bom urednika Svetokreta imenoval z njegovim največkrat uporabljenim psevdonimom Branko Ve Poljanski. Pri obeh bratih je bila zastopana visoka stopnja umetniške zahtevnosti in iznajdljivosti. 

 

Enciklopedično geslo - Branko Ve Poljanski - je bilo od njegovega rojstva leta 1897 pa do leta 1927 relativno natančno popisano. Po letu 1927 pa se je enciklopedična sled za njim izgubila. V času od leta 1921 do leta 1925 je urejeval poleg Svetokreta še revijo Dada-Jok in Kinofon. Kot zenitistu smo mu leta 1925 sledili v Pariz, kjer se je srečal s Filipom Tommasom Marinettijem, Fortunatom Deperom in Ilijo Grigorjevičem Ernburgom. Med drugim se je v tistih mesecih družil tudi s slikarjem Venom Pilonom. Leta 1926 je bil viden na razstavi revolucionarne umetnosti v Moskvi. Po povratku iz Moskve na Balkan pa je postalo njegovo življenje zaradi nacionalizmov tako v Zagrebu kot v Beogradu nevzdržno. Zato se je 17. julija leta 1927 manifestivno s protoperformansom samoizgnal in to na tak način, da je mimoidočim na Terazijah razdelil 2000 izvodov svoje knjige z naslovom Tumbe. V Pariz je odpotoval z namenom, da tam za vedno ostane. Leta 1930 je izginila vsaka sled za njim. Njegovo enciklopedično geslo je bilo vse do leta 2000 odprto.

 

Pariz je bil v drugi polovici dvajsetih let še vedno magnetno središče umetnosti. A dobro je vedeti, da je na zidu šole lepih umetnosti pisalo: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!" Branko Ve Poljanski je podobno kot njegov brat Ljubomir Micič zaman upal, da bo z aktivističnim premikom dobil v Parizu pravico do umetniškega dihanja.

 

Kategorična izjava: celotno življenje Branka Ve Poljanskega je bilo vpeto med dadaizmom in nadrealizmom, katerega član ni nikoli postal. Nekateri posamezniki v naši kulturi so se zelo trudili, da bi ga pozabili; "avtorja samega (op.a. Branka Ve Poljanskega) bi najraje poslal na Studenec, v katerem celo blazneži pišejo bolj logično kot on." A se ga drugi še danes po stotih letih spominjamo. Kot protoperformerja, konstruktorja knjig, filmskega kritika in končno slikarja. Branko Ve Poljanski je živel v prvem delu življenja radikalno in brezkompromisno, v drugem delu pa je preprosto – izpuhtel! 

 

Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo kavarno, v kateri se danes nahaja ruska banka. V univerzitetnem ambientu Ljubljane je januarja leta 1921 začela izhajati revija Svetokret. Tri mesece pred tem, 26. septembra 1920, pa je edini lokalni futurist Anton Podbevšek organiziral kulturno-umetniško manifestacijo, ki jo danes poznano kot Novomeško pomlad. Branko Ve Poljanski se je tega istega septembra v sezoni 1920/21 zaposlil kot igralec v ljubljanski Drami

 

Umetniški časopis Svetokret je bil v celoti posvečen "vsem psihiatrom vseh kontinentov sveta", osrednje manifestativno vodilo revije je bil paradoks: __Umetnosti ni potrebno, da je logična. Umetnost je lahko tudi paradoksalna. To pomeni, da je atenat na vse oblike patentirane glasbe, skulpture, slike in pesmi. Toda paradoks ni nesmisel. (To velja za psihiatre). Paradoks je gibljivost duha in njegova plastika__Tukaj sem!

 

V prvi in edini številki revije lahko preberemo poročilo o novomeških dnevih, ki so bili meseca novembra ponovljeni v Ljubljani. Po stotih letih bi se v celoti strinjal z urednikovo ugotovitvijo: da se oblikuje s Kogojevo glasbo upoštevanja vredna moderna slovenska glasba. Članek pa zaključi: Naj živi Marij Kogoj! Nikakor pa se ne bi strinjal z urednikovim napadom na pesnika Antona Podbevška. Svetokret napove izid revije Zenit, istočasno pa napove v naslednji številki besedilo o južno slovanskem futurizmu.

 

Neplačan oglas: Berite izvrstno knjigo Moje ekstaze skulptura avtorja dr. Marijana Dovića, ki tematizira pesniško delo Antona Podbveška.

 

Od tu naprej navajam enciklopedična dejstva, ki sem jih povzel po Predragu Todoroviću o Branku Ve Poljanskem, ki jih je objavil v Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu. Todorović je svoje znanstveno besedilo opremil z nizom novih podatkov, opremljenih z viri in dokumenti, predvsem pa s pričevanjem Stefana Poljanskega, sina Branka Ve Poljanskega, ko je Stefan leta 2005 obiskal Beograd, ob obisku pa pričal o življenju svojega očeta od leta 1927 pa do smrti 14. junija leta 1947. Še ob zaključku XX. stoletja je veljalo, da je Branko Ve Polajnski umrl kot berač pod pariškimi mostovi.

 

Branko Ve Poljanski je preživel v Parizu dvajset let. Poročen je bil z Renee Delattre (1907–1997), s katero sta se spoznala  v galeriji na ulicici Rue des Beaux Arts. V tej isti galeriji, kjer je Renne razstavljala svoje slike, se je Branko Ve Poljanski srečeval s Tristanom Tzaro in Pablom Picassom. Galerija je bila v bližini Picassovega ateljeja na Rue des Grands Augustins. Rennee in Branko Ve Poljanski sta imela štiri otroke. Dva dečka in dve deklici. Hčerka Aime je bila rojena takoj po očetovi smrti. Branko Ve Poljanski je umrl zaradi srčnega zastoja, ki ga je doživel na avtobusu. Ob smrti je imel najstarejši sin Georges štiri leta. Sina Georgesa sem tudi sam srečal na kratko leta 1993 v Luvain la Nueve v Belgiji na simpoziju o balkanskih historičnih avantgardah. Mati Renne je izhajala iz premožne pariške družine, ki ni prenesla ideje, da se je hčerka poročila z barbarskim Balkancem. Po smrti svojega soproga je doživela hud psihičen pretres. Njen brat je po pogrebu svaka za nekaj časa otroke razporedil po internatih. Po povratku iz psihiatrične bolnišnice je mati Renne zbrala otroke pod isto streho. Navkljub bolezni je bila nadvse skrbna mati vse do svoje smrti leta 1997.

 

O očetu otrokom ni veliko govorila. Vsi štirje so postali ugledni francoski državljani. Sin Stefan je šele leta 1990 odkril intelektualno in umetniško dejavnost svojega očeta v knjigi Krisztine Passuth Les avant-gardes de l’Europe Centrale. Od takrat naprej zbira in kupuje na različnih koncih Evrope očetove knjige. 

 

Na kaj že se odzivajo umetniške avantgarde? Na trg? Ali so po porazu ideoloških utopij sveta sploh še smiselne v XXI. stoletju?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
41
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.048
02/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.697
03/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.999
04/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.740
05/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.394
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.150
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.095
08/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 593
09/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.329
10/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 445