Komentar

Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?

Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po osamosvojitvi Slovenije je nastal Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM), ki ga je ustanovila vlada, namenjen pa je informacijski podpori slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Posebno mesto v okviru tega instituta ima projekt COBISS.net, ki je bil do leta 2010 mariborska in mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja. Projekt so občasno finančno podprla različna ministrstva, ki so prepoznala vpliv projekta na vlogo in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu. Toda zadnje desetletje se prav vse politične stranke, ki so na oblasti, od levice do desnice, do projekta COBISS.net obnašajo popolnoma ignorantsko, celo sovražno, in s tem potrjujejo utemeljen sum, da v Sloveniji ni pomembna vsebina projekta, temveč ljudje, ki stojijo za njim. Če namreč niso koruptivni in pripravljeni na politično kupčkanje, potem jim nobena oblast ne bo pomagala, četudi gre za nacionalne interese in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu. Zgodba o COBISS.net to grenko resnico zgolj potrjuje ...

11.01.2021 05:09
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   COBISS.Net   IZUM   Zahodni Balkan   knjižnice   NUK   Vlada   Slovenija   Tomaž Seljak   Branislav Rajlić   SMC   Franci Demšar  

Fotomontaža: portal+

Po volitvah leta 2018 sem s problematiko in predlogi za rešitev odprtih vprašanj seznanil vse mariborske poslance. Sledili so številni razgovori in obljube podpore, a je na koncu večina od njih "dvignila roke" zaradi političnih kalkulacij ali v izogib zameram komur koli. 

Vlada Republike Slovenije je 5. novembra 2020 sprejela Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenija za leto 2019. Slovenija je v letu 2019 za uradno razvojno pomoč namenila 77,44 milijonov evrov. Od tega je bilo 49,68 milijonov evrov namenjenih večstranski razvojni pomoči. Sem spada prispevek v proračun EU in Evropski razvojni sklad. 27,76 milijonov evrov pa je bilo namenjenih dvostranski razvojni pomoči. To so večinoma oprostitve šolnin in štipendij, tehnična pomoč, podpora delovanju mednarodnih nevladnih organizacij itd. Največji delež razpoložljive dvostranske razvojne pomoči Slovenija tradicionalno namenja državam Zahodnega Balkana, ki so v letu 2019 skupaj prejele 16.783.075 evrov razvojne pomoči, med projekti pa po višini sofinanciranja izstopajo čistilne naprave in vodovodna omrežja.

 

Ob tem se zastavlja vprašanje usode projekta COBISS.Net v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije. Gre za medresorski infrastrukturni projekt, ki enakovredno zadeva izobraževanje, znanost, kulturo in mednarodne odnose, promoviran pa je bil s sloganom "Podpora znanju in medkulturnemu dialogu". Njegov dolgoročni cilj je (bil) v mrežo nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti povezati vse knjižnice v Sloveniji, v državah Zahodnega Balkana in Bolgariji, k sodelovanju pa so (bile) povabljene tudi hrvaške knjižnice. Navedeni projekt je bil leta 2011 v vladnem Akcijskem načrtu za Zahodni Balkan vključen med najaktualnejše projekte in dejavnosti, za katere je bilo ugotovljeno, "da predstavljajo veliko dodano vrednost dejavnostim Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu", a je vlada leta 2013 nadaljnjo finančno podporo temu projektu odklonila, leta 2015/2016 pa je zapravila še priložnost za pridobitev evropskih sredstev za ta projekt. 

  

Širitev mreže COBISS.Net je odvisna od:

 

* sposobnosti mariborskega Instituta informacijskih znanosti (IZUM), da s svojimi proizvodi in storitvami zadovolji potrebe uporabnikov v ciljnih državah,

* politične podpore in koordinacije politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev sistema COBISS v ciljnih državah ter

 

* mednarodne razvojne pomoči knjižnicam v ciljnih državah pri implementaciji sistemov COBISS in E-CRIS (oprema, izobraževanje in druge spodbude).

 

 

Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je 21. januarja 2020 sprejela sklep – poziv Vladi Republike Slovenije, da pod okriljem Kabineta predsednika Vlade vzpostavi medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev javnega zavoda IZUM in mreže COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net ter da zadevni projekt umesti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropski komisiji predlaga financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA.

 

Da bi na predlog poslanca Jožefa Horvata (NSi) enak sklep sprejel tudi Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora na seji dne 26. februarja 2020, je preprečil mariborski poslanec Branislav Rajić (SMC) s poskusom diskvalifikacije prizadevanj Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net (www.zacobiss.net). Korenine navedenega projekta sicer segajo v obdobje, preden se je gospod Rajić preselil iz Srbije v Slovenijo in začel pri nas graditi svojo politično kariero.

  

Leta 1987 je takratni Zvezni sekretariat za znanost in tehnologijo v Beogradu (kasneje preimenovan v sekretariat za razvoj) načrtoval izgradnjo Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije (SZTIJ). Kot predstojniku Računalniškega centra Univerze v Mariboru, ki je bila takrat prepoznana kot najbolj informatizirana univerza v Jugoslaviji, mi je bilo ponujeno mesto pomočnika zveznega ministra za znanost in tehnologijo, ki naj bi politično koordiniral navedeni projekt, a sem ponudbo odklonil, ker sem bil s svojimi sodelavci sredi snovanja sistema COBISS. Že leto za tem pa je bil RCUM (kasneje preimenovan v IZUM – Institut informacijskih znanosti) izbran za generalnega izvajalca izgradnje SZTIJ na temeljih sistema COBISS, sam pa sem prevzel tudi vlogo političnega koordinatorja sodelovanja s pristojnimi ministrstvi v takratnih republikah in pokrajinah. Za navedeni projekt so bila načrtovana vlaganja iz Sklada za tehnološki razvoj Jugoslavije v višini 90 milijonov dolarjev, a smo do razpada Jugoslavije lahko izkoristili le 12 milijonov. 

 

Po razpadu Jugoslavije so se vse bivše republike, razen Hrvaške, odločile za nadaljnje sodelovanje z IZUM-om v okviru projekta COBISS.Net. Zato je bil IZUM leta 1992 izdvojen iz Univerze v Mariboru in preoblikovan v samostojni javni zavod, sam pa sem leta 1994 z zaposlitvijo na Ministrstvu za znanost in tehnologijo ponovno prevzel tudi vlogo političnega koordinatorja razvoja mreže COBISS.Net. Po sedmih letih sem se na prehodu 2001/2002 vrnil na mesto direktorja IZUM-a, neformalno pa sem še naprej koordiniral politično–diplomatske aktivnosti za uveljavitev sistema COBISS v ciljnih državah.

 

IZUM je bil s projektom COBISS.Net do leta 2010 mariborska in mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja. Projekt so občasno finančno podprla različna ministrstva, ki so prepoznala vpliv tega projekta na vlogo in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu (najbolj leta 2007 v višini 750.000 evrov in leta 2009 v višini 858.000 evrov). Ob tem pa se je zaradi podcenjevalnega odnosa takratnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) do IZUM-a in projekta COBISS.Net nakopičilo toliko težav, da sem leta 2011 protestno odstopil s funkcije direktorja IZUM-a, IZUM pa so nato zapustili še nekateri moji najožji sodelavci. 

 

Sodelovanje z IZUM-om sem nadaljeval kot pogodbeni sodelavec, čemur pa je MVZT vztrajno nasprotoval kljub številnim opozorilom novega direktorja Davorja Šoštariča, da IZUM nima kadra s potrebnim znanjem za vodenje projekta COBISS.Net. Sofinanciranje navedenega projekta se je v obdobju 2012–2013 ustavilo na letni ravni 100.000 evrov, nadaljnjo podporo širitvi mreže COBISS.Net pa je takratni minister dr. Jernej Pikalo iz nerazumljivega razloga zavrnil. Sledila so prizadevanja za pridobitev 10 milijonov evropskih sredstev, za kar bi bil potreben le politični dogovor z državami Zahodnega Balkana, česar pa pristojna ministrstva (MZZ, MGRT) leta 2015/2016 niso bila pripravljena predlagati. Ključno priložnost za to je zapravil minister Zdravko Počivalšek, ko na srečanju predstavnikov vlad The Western Balkans Summit na Dunaju avgusta 2015 ni predlagal financiranja projekta COBISS.Net, kot je bilo to dogovorjeno z Evropsko komisijo. 

  

V obdobju 2014–2017 sem se za rešitev projekta COBISS.Net trudil pridobiti podporo vladajoče stranke SMC in njenih mariborskih poslancev, a mi to ni uspelo. Moje sodelovanje z IZUM-om se je zaključilo julija 2016, ko zmanipulirani Upravni odbor IZUM-a za direktorja IZUM-a ni izbral daleč najkompetentnejšega kandidata, tj. dr. Francija Demšarja, zgodba pa se je ponovila leta 2017, ko je bil za novega direktorja IZUM-a izbran dr. Aleš Bošnjak, ki za navedeno funkcijo nima potrebnih kompetenc. 

  

Po volitvah leta 2018 sem s problematiko in predlogi za rešitev odprtih vprašanj seznanil vse mariborske poslance. Sledili so številni razgovori in obljube podpore, a je na koncu večina od njih "dvignila roke" – zaradi političnih kalkulacij ali v izogib zameram komur koli. 

 

Julija 2019 smo avtor tega prispevka mag. Tomaž Seljak, dr. Alojz Križman, dr. Ludvik Toplak, dr. Ivan Rozman, dr. Danijel Rebolj, dr. Igor Tičar, dr. Lucija Čok, dr. Jože Mencinger) ustanovili Civilno iniciativo za IZUM in COBISS.Net, naše predloge pa so podprli tudi vsi nekdanji župani Maribora in nekateri bivši ministri (dr. Franci Demšar, dr. Žiga Turk, dr. Boštjan Žekš, Anton Peršak, dr. Dimitrij Rupel). Ker pa aktualna oblast ni pripravljena upoštevati naših predlogov in vlada ignorira tudi julija 2020 sprejet Zakon o ratifikaciji sporazuma z Unescom, ki ji nalaga spremembo sestave upravnega odbora IZUM-a, vodstvo IZUM-a pa ima do oblasti hlapčevski odnos, je vprašaj v naslovu tega članka pravzaprav povsem odveč ...

 

_____________________

Povezani prispevki v letu 2020:

 

- IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni (vir

- Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec (vir)

- Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let (vir)

- Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili? (vir)

- IZUM in COBISS.Net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa? (vir)

- Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje! (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.044
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.134
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 926
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 570