Komentar

Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?

Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po osamosvojitvi Slovenije je nastal Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM), ki ga je ustanovila vlada, namenjen pa je informacijski podpori slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Posebno mesto v okviru tega instituta ima projekt COBISS.net, ki je bil do leta 2010 mariborska in mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja. Projekt so občasno finančno podprla različna ministrstva, ki so prepoznala vpliv projekta na vlogo in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu. Toda zadnje desetletje se prav vse politične stranke, ki so na oblasti, od levice do desnice, do projekta COBISS.net obnašajo popolnoma ignorantsko, celo sovražno, in s tem potrjujejo utemeljen sum, da v Sloveniji ni pomembna vsebina projekta, temveč ljudje, ki stojijo za njim. Če namreč niso koruptivni in pripravljeni na politično kupčkanje, potem jim nobena oblast ne bo pomagala, četudi gre za nacionalne interese in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu. Zgodba o COBISS.net to grenko resnico zgolj potrjuje ...

11.01.2021 05:09
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   COBISS.Net   IZUM   Zahodni Balkan   knjižnice   NUK   Vlada   Slovenija   Tomaž Seljak   Branislav Rajlić   SMC   Franci Demšar  

Fotomontaža: portal+

Po volitvah leta 2018 sem s problematiko in predlogi za rešitev odprtih vprašanj seznanil vse mariborske poslance. Sledili so številni razgovori in obljube podpore, a je na koncu večina od njih "dvignila roke" zaradi političnih kalkulacij ali v izogib zameram komur koli. 

Vlada Republike Slovenije je 5. novembra 2020 sprejela Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenija za leto 2019. Slovenija je v letu 2019 za uradno razvojno pomoč namenila 77,44 milijonov evrov. Od tega je bilo 49,68 milijonov evrov namenjenih večstranski razvojni pomoči. Sem spada prispevek v proračun EU in Evropski razvojni sklad. 27,76 milijonov evrov pa je bilo namenjenih dvostranski razvojni pomoči. To so večinoma oprostitve šolnin in štipendij, tehnična pomoč, podpora delovanju mednarodnih nevladnih organizacij itd. Največji delež razpoložljive dvostranske razvojne pomoči Slovenija tradicionalno namenja državam Zahodnega Balkana, ki so v letu 2019 skupaj prejele 16.783.075 evrov razvojne pomoči, med projekti pa po višini sofinanciranja izstopajo čistilne naprave in vodovodna omrežja.

 

Ob tem se zastavlja vprašanje usode projekta COBISS.Net v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije. Gre za medresorski infrastrukturni projekt, ki enakovredno zadeva izobraževanje, znanost, kulturo in mednarodne odnose, promoviran pa je bil s sloganom "Podpora znanju in medkulturnemu dialogu". Njegov dolgoročni cilj je (bil) v mrežo nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti povezati vse knjižnice v Sloveniji, v državah Zahodnega Balkana in Bolgariji, k sodelovanju pa so (bile) povabljene tudi hrvaške knjižnice. Navedeni projekt je bil leta 2011 v vladnem Akcijskem načrtu za Zahodni Balkan vključen med najaktualnejše projekte in dejavnosti, za katere je bilo ugotovljeno, "da predstavljajo veliko dodano vrednost dejavnostim Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu", a je vlada leta 2013 nadaljnjo finančno podporo temu projektu odklonila, leta 2015/2016 pa je zapravila še priložnost za pridobitev evropskih sredstev za ta projekt. 

  

Širitev mreže COBISS.Net je odvisna od:

 

* sposobnosti mariborskega Instituta informacijskih znanosti (IZUM), da s svojimi proizvodi in storitvami zadovolji potrebe uporabnikov v ciljnih državah,

* politične podpore in koordinacije politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev sistema COBISS v ciljnih državah ter

 

* mednarodne razvojne pomoči knjižnicam v ciljnih državah pri implementaciji sistemov COBISS in E-CRIS (oprema, izobraževanje in druge spodbude).

 

 

Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je 21. januarja 2020 sprejela sklep – poziv Vladi Republike Slovenije, da pod okriljem Kabineta predsednika Vlade vzpostavi medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev javnega zavoda IZUM in mreže COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net ter da zadevni projekt umesti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropski komisiji predlaga financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA.

 

Da bi na predlog poslanca Jožefa Horvata (NSi) enak sklep sprejel tudi Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora na seji dne 26. februarja 2020, je preprečil mariborski poslanec Branislav Rajić (SMC) s poskusom diskvalifikacije prizadevanj Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net (www.zacobiss.net). Korenine navedenega projekta sicer segajo v obdobje, preden se je gospod Rajić preselil iz Srbije v Slovenijo in začel pri nas graditi svojo politično kariero.

  

Leta 1987 je takratni Zvezni sekretariat za znanost in tehnologijo v Beogradu (kasneje preimenovan v sekretariat za razvoj) načrtoval izgradnjo Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije (SZTIJ). Kot predstojniku Računalniškega centra Univerze v Mariboru, ki je bila takrat prepoznana kot najbolj informatizirana univerza v Jugoslaviji, mi je bilo ponujeno mesto pomočnika zveznega ministra za znanost in tehnologijo, ki naj bi politično koordiniral navedeni projekt, a sem ponudbo odklonil, ker sem bil s svojimi sodelavci sredi snovanja sistema COBISS. Že leto za tem pa je bil RCUM (kasneje preimenovan v IZUM – Institut informacijskih znanosti) izbran za generalnega izvajalca izgradnje SZTIJ na temeljih sistema COBISS, sam pa sem prevzel tudi vlogo političnega koordinatorja sodelovanja s pristojnimi ministrstvi v takratnih republikah in pokrajinah. Za navedeni projekt so bila načrtovana vlaganja iz Sklada za tehnološki razvoj Jugoslavije v višini 90 milijonov dolarjev, a smo do razpada Jugoslavije lahko izkoristili le 12 milijonov. 

 

Po razpadu Jugoslavije so se vse bivše republike, razen Hrvaške, odločile za nadaljnje sodelovanje z IZUM-om v okviru projekta COBISS.Net. Zato je bil IZUM leta 1992 izdvojen iz Univerze v Mariboru in preoblikovan v samostojni javni zavod, sam pa sem leta 1994 z zaposlitvijo na Ministrstvu za znanost in tehnologijo ponovno prevzel tudi vlogo političnega koordinatorja razvoja mreže COBISS.Net. Po sedmih letih sem se na prehodu 2001/2002 vrnil na mesto direktorja IZUM-a, neformalno pa sem še naprej koordiniral politično–diplomatske aktivnosti za uveljavitev sistema COBISS v ciljnih državah.

 

IZUM je bil s projektom COBISS.Net do leta 2010 mariborska in mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja. Projekt so občasno finančno podprla različna ministrstva, ki so prepoznala vpliv tega projekta na vlogo in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu (najbolj leta 2007 v višini 750.000 evrov in leta 2009 v višini 858.000 evrov). Ob tem pa se je zaradi podcenjevalnega odnosa takratnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) do IZUM-a in projekta COBISS.Net nakopičilo toliko težav, da sem leta 2011 protestno odstopil s funkcije direktorja IZUM-a, IZUM pa so nato zapustili še nekateri moji najožji sodelavci. 

 

Sodelovanje z IZUM-om sem nadaljeval kot pogodbeni sodelavec, čemur pa je MVZT vztrajno nasprotoval kljub številnim opozorilom novega direktorja Davorja Šoštariča, da IZUM nima kadra s potrebnim znanjem za vodenje projekta COBISS.Net. Sofinanciranje navedenega projekta se je v obdobju 2012–2013 ustavilo na letni ravni 100.000 evrov, nadaljnjo podporo širitvi mreže COBISS.Net pa je takratni minister dr. Jernej Pikalo iz nerazumljivega razloga zavrnil. Sledila so prizadevanja za pridobitev 10 milijonov evropskih sredstev, za kar bi bil potreben le politični dogovor z državami Zahodnega Balkana, česar pa pristojna ministrstva (MZZ, MGRT) leta 2015/2016 niso bila pripravljena predlagati. Ključno priložnost za to je zapravil minister Zdravko Počivalšek, ko na srečanju predstavnikov vlad The Western Balkans Summit na Dunaju avgusta 2015 ni predlagal financiranja projekta COBISS.Net, kot je bilo to dogovorjeno z Evropsko komisijo. 

  

V obdobju 2014–2017 sem se za rešitev projekta COBISS.Net trudil pridobiti podporo vladajoče stranke SMC in njenih mariborskih poslancev, a mi to ni uspelo. Moje sodelovanje z IZUM-om se je zaključilo julija 2016, ko zmanipulirani Upravni odbor IZUM-a za direktorja IZUM-a ni izbral daleč najkompetentnejšega kandidata, tj. dr. Francija Demšarja, zgodba pa se je ponovila leta 2017, ko je bil za novega direktorja IZUM-a izbran dr. Aleš Bošnjak, ki za navedeno funkcijo nima potrebnih kompetenc. 

  

Po volitvah leta 2018 sem s problematiko in predlogi za rešitev odprtih vprašanj seznanil vse mariborske poslance. Sledili so številni razgovori in obljube podpore, a je na koncu večina od njih "dvignila roke" – zaradi političnih kalkulacij ali v izogib zameram komur koli. 

 

Julija 2019 smo avtor tega prispevka mag. Tomaž Seljak, dr. Alojz Križman, dr. Ludvik Toplak, dr. Ivan Rozman, dr. Danijel Rebolj, dr. Igor Tičar, dr. Lucija Čok, dr. Jože Mencinger) ustanovili Civilno iniciativo za IZUM in COBISS.Net, naše predloge pa so podprli tudi vsi nekdanji župani Maribora in nekateri bivši ministri (dr. Franci Demšar, dr. Žiga Turk, dr. Boštjan Žekš, Anton Peršak, dr. Dimitrij Rupel). Ker pa aktualna oblast ni pripravljena upoštevati naših predlogov in vlada ignorira tudi julija 2020 sprejet Zakon o ratifikaciji sporazuma z Unescom, ki ji nalaga spremembo sestave upravnega odbora IZUM-a, vodstvo IZUM-a pa ima do oblasti hlapčevski odnos, je vprašaj v naslovu tega članka pravzaprav povsem odveč ...

 

_____________________

Povezani prispevki v letu 2020:

 

- IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni (vir

- Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec (vir)

- Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let (vir)

- Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili? (vir)

- IZUM in COBISS.Net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa? (vir)

- Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje! (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Bitka za Varnostni svet: Slovenija ne kandidira le proti Lukašenku, ampak tudi proti Putinu
17
04.06.2023 21:20
V torek se v Generalni skupščini OZN pričenja glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta za obdobje prihodnjih dveh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
29
01.06.2023 23:29
Mnogi, tudi nam blizu določenim ekonomskim, ideološkim in sploh družbenim usmeritvam, so v Robertu Golobu videli kar dobrega ... Več.
Piše: Uredništvo
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
42
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.497
02/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 2.077
03/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.229
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.635
05/
Bitka za Varnostni svet: Slovenija ne kandidira le proti Lukašenku, ampak tudi proti Putinu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.157
06/
"Kak Šved pod Poltavoj" ali kako se ruska imperialna politika spet ponavlja in je zelo nekreativna
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.012
07/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 884
08/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 550
09/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.895
10/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.287