Komentar

Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?

Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po osamosvojitvi Slovenije je nastal Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM), ki ga je ustanovila vlada, namenjen pa je informacijski podpori slovenske znanosti, kulture in izobraževanja. Posebno mesto v okviru tega instituta ima projekt COBISS.net, ki je bil do leta 2010 mariborska in mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja. Projekt so občasno finančno podprla različna ministrstva, ki so prepoznala vpliv projekta na vlogo in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu. Toda zadnje desetletje se prav vse politične stranke, ki so na oblasti, od levice do desnice, do projekta COBISS.net obnašajo popolnoma ignorantsko, celo sovražno, in s tem potrjujejo utemeljen sum, da v Sloveniji ni pomembna vsebina projekta, temveč ljudje, ki stojijo za njim. Če namreč niso koruptivni in pripravljeni na politično kupčkanje, potem jim nobena oblast ne bo pomagala, četudi gre za nacionalne interese in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu. Zgodba o COBISS.net to grenko resnico zgolj potrjuje ...

11.01.2021 05:09
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   COBISS.Net   IZUM   Zahodni Balkan   knjižnice   NUK   Vlada   Slovenija   Tomaž Seljak   Branislav Rajlić   SMC   Franci Demšar  

Fotomontaža: portal+

Po volitvah leta 2018 sem s problematiko in predlogi za rešitev odprtih vprašanj seznanil vse mariborske poslance. Sledili so številni razgovori in obljube podpore, a je na koncu večina od njih "dvignila roke" zaradi političnih kalkulacij ali v izogib zameram komur koli. 

Vlada Republike Slovenije je 5. novembra 2020 sprejela Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenija za leto 2019. Slovenija je v letu 2019 za uradno razvojno pomoč namenila 77,44 milijonov evrov. Od tega je bilo 49,68 milijonov evrov namenjenih večstranski razvojni pomoči. Sem spada prispevek v proračun EU in Evropski razvojni sklad. 27,76 milijonov evrov pa je bilo namenjenih dvostranski razvojni pomoči. To so večinoma oprostitve šolnin in štipendij, tehnična pomoč, podpora delovanju mednarodnih nevladnih organizacij itd. Največji delež razpoložljive dvostranske razvojne pomoči Slovenija tradicionalno namenja državam Zahodnega Balkana, ki so v letu 2019 skupaj prejele 16.783.075 evrov razvojne pomoči, med projekti pa po višini sofinanciranja izstopajo čistilne naprave in vodovodna omrežja.

 

Ob tem se zastavlja vprašanje usode projekta COBISS.Net v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije. Gre za medresorski infrastrukturni projekt, ki enakovredno zadeva izobraževanje, znanost, kulturo in mednarodne odnose, promoviran pa je bil s sloganom "Podpora znanju in medkulturnemu dialogu". Njegov dolgoročni cilj je (bil) v mrežo nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti povezati vse knjižnice v Sloveniji, v državah Zahodnega Balkana in Bolgariji, k sodelovanju pa so (bile) povabljene tudi hrvaške knjižnice. Navedeni projekt je bil leta 2011 v vladnem Akcijskem načrtu za Zahodni Balkan vključen med najaktualnejše projekte in dejavnosti, za katere je bilo ugotovljeno, "da predstavljajo veliko dodano vrednost dejavnostim Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu", a je vlada leta 2013 nadaljnjo finančno podporo temu projektu odklonila, leta 2015/2016 pa je zapravila še priložnost za pridobitev evropskih sredstev za ta projekt. 

  

Širitev mreže COBISS.Net je odvisna od:

 

* sposobnosti mariborskega Instituta informacijskih znanosti (IZUM), da s svojimi proizvodi in storitvami zadovolji potrebe uporabnikov v ciljnih državah,

* politične podpore in koordinacije politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev sistema COBISS v ciljnih državah ter

 

* mednarodne razvojne pomoči knjižnicam v ciljnih državah pri implementaciji sistemov COBISS in E-CRIS (oprema, izobraževanje in druge spodbude).

 

 

Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je 21. januarja 2020 sprejela sklep – poziv Vladi Republike Slovenije, da pod okriljem Kabineta predsednika Vlade vzpostavi medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev javnega zavoda IZUM in mreže COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net ter da zadevni projekt umesti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropski komisiji predlaga financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA.

 

Da bi na predlog poslanca Jožefa Horvata (NSi) enak sklep sprejel tudi Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora na seji dne 26. februarja 2020, je preprečil mariborski poslanec Branislav Rajić (SMC) s poskusom diskvalifikacije prizadevanj Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net (www.zacobiss.net). Korenine navedenega projekta sicer segajo v obdobje, preden se je gospod Rajić preselil iz Srbije v Slovenijo in začel pri nas graditi svojo politično kariero.

  

Leta 1987 je takratni Zvezni sekretariat za znanost in tehnologijo v Beogradu (kasneje preimenovan v sekretariat za razvoj) načrtoval izgradnjo Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije (SZTIJ). Kot predstojniku Računalniškega centra Univerze v Mariboru, ki je bila takrat prepoznana kot najbolj informatizirana univerza v Jugoslaviji, mi je bilo ponujeno mesto pomočnika zveznega ministra za znanost in tehnologijo, ki naj bi politično koordiniral navedeni projekt, a sem ponudbo odklonil, ker sem bil s svojimi sodelavci sredi snovanja sistema COBISS. Že leto za tem pa je bil RCUM (kasneje preimenovan v IZUM – Institut informacijskih znanosti) izbran za generalnega izvajalca izgradnje SZTIJ na temeljih sistema COBISS, sam pa sem prevzel tudi vlogo političnega koordinatorja sodelovanja s pristojnimi ministrstvi v takratnih republikah in pokrajinah. Za navedeni projekt so bila načrtovana vlaganja iz Sklada za tehnološki razvoj Jugoslavije v višini 90 milijonov dolarjev, a smo do razpada Jugoslavije lahko izkoristili le 12 milijonov. 

 

Po razpadu Jugoslavije so se vse bivše republike, razen Hrvaške, odločile za nadaljnje sodelovanje z IZUM-om v okviru projekta COBISS.Net. Zato je bil IZUM leta 1992 izdvojen iz Univerze v Mariboru in preoblikovan v samostojni javni zavod, sam pa sem leta 1994 z zaposlitvijo na Ministrstvu za znanost in tehnologijo ponovno prevzel tudi vlogo političnega koordinatorja razvoja mreže COBISS.Net. Po sedmih letih sem se na prehodu 2001/2002 vrnil na mesto direktorja IZUM-a, neformalno pa sem še naprej koordiniral politično–diplomatske aktivnosti za uveljavitev sistema COBISS v ciljnih državah.

 

IZUM je bil s projektom COBISS.Net do leta 2010 mariborska in mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja. Projekt so občasno finančno podprla različna ministrstva, ki so prepoznala vpliv tega projekta na vlogo in ugled Slovenije na Zahodnem Balkanu (najbolj leta 2007 v višini 750.000 evrov in leta 2009 v višini 858.000 evrov). Ob tem pa se je zaradi podcenjevalnega odnosa takratnega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) do IZUM-a in projekta COBISS.Net nakopičilo toliko težav, da sem leta 2011 protestno odstopil s funkcije direktorja IZUM-a, IZUM pa so nato zapustili še nekateri moji najožji sodelavci. 

 

Sodelovanje z IZUM-om sem nadaljeval kot pogodbeni sodelavec, čemur pa je MVZT vztrajno nasprotoval kljub številnim opozorilom novega direktorja Davorja Šoštariča, da IZUM nima kadra s potrebnim znanjem za vodenje projekta COBISS.Net. Sofinanciranje navedenega projekta se je v obdobju 2012–2013 ustavilo na letni ravni 100.000 evrov, nadaljnjo podporo širitvi mreže COBISS.Net pa je takratni minister dr. Jernej Pikalo iz nerazumljivega razloga zavrnil. Sledila so prizadevanja za pridobitev 10 milijonov evropskih sredstev, za kar bi bil potreben le politični dogovor z državami Zahodnega Balkana, česar pa pristojna ministrstva (MZZ, MGRT) leta 2015/2016 niso bila pripravljena predlagati. Ključno priložnost za to je zapravil minister Zdravko Počivalšek, ko na srečanju predstavnikov vlad The Western Balkans Summit na Dunaju avgusta 2015 ni predlagal financiranja projekta COBISS.Net, kot je bilo to dogovorjeno z Evropsko komisijo. 

  

V obdobju 2014–2017 sem se za rešitev projekta COBISS.Net trudil pridobiti podporo vladajoče stranke SMC in njenih mariborskih poslancev, a mi to ni uspelo. Moje sodelovanje z IZUM-om se je zaključilo julija 2016, ko zmanipulirani Upravni odbor IZUM-a za direktorja IZUM-a ni izbral daleč najkompetentnejšega kandidata, tj. dr. Francija Demšarja, zgodba pa se je ponovila leta 2017, ko je bil za novega direktorja IZUM-a izbran dr. Aleš Bošnjak, ki za navedeno funkcijo nima potrebnih kompetenc. 

  

Po volitvah leta 2018 sem s problematiko in predlogi za rešitev odprtih vprašanj seznanil vse mariborske poslance. Sledili so številni razgovori in obljube podpore, a je na koncu večina od njih "dvignila roke" – zaradi političnih kalkulacij ali v izogib zameram komur koli. 

 

Julija 2019 smo avtor tega prispevka mag. Tomaž Seljak, dr. Alojz Križman, dr. Ludvik Toplak, dr. Ivan Rozman, dr. Danijel Rebolj, dr. Igor Tičar, dr. Lucija Čok, dr. Jože Mencinger) ustanovili Civilno iniciativo za IZUM in COBISS.Net, naše predloge pa so podprli tudi vsi nekdanji župani Maribora in nekateri bivši ministri (dr. Franci Demšar, dr. Žiga Turk, dr. Boštjan Žekš, Anton Peršak, dr. Dimitrij Rupel). Ker pa aktualna oblast ni pripravljena upoštevati naših predlogov in vlada ignorira tudi julija 2020 sprejet Zakon o ratifikaciji sporazuma z Unescom, ki ji nalaga spremembo sestave upravnega odbora IZUM-a, vodstvo IZUM-a pa ima do oblasti hlapčevski odnos, je vprašaj v naslovu tega članka pravzaprav povsem odveč ...

 

_____________________

Povezani prispevki v letu 2020:

 

- IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni (vir

- Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec (vir)

- Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let (vir)

- Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net: Kje smo in kje bi lahko bili? (vir)

- IZUM in COBISS.Net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa? (vir)

- Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje! (vir)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.066
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.099
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619