Ameriške peripetije v marsičem odslikavajo dileme in speče konflikte, ki Evropo še čakajo. Donald Trump je mrtev konj in nekoč je veljalo, da se mrtvega konja ne brca. Zakaj torej takšen stampedo v zadnjem tednu? Kdor je poslušal Nancy Pelosi, je lahko domneval, da je v Združenih državah že državljanska vojna, da "trumpovci" ogrožajo demokracijo v Ameriki in da je treba predsednika še pred inavguracijo njegovega naslednika Josepha Bidena bodisi ustavno obtožiti (impeachment) bodisi prisiliti podpredsednika, da nemudoma uveljavi 25. amandma k ameriški ustavi in odstavi predsednika zaradi "nezmožnosti opravljanja funkcije", s čemer bi do prisege novega začasno prevzel vse njegove (tj. predsedniške) dolžnosti.

V čem naj bi bil Trump zadnjih deset dni iztekajočega se predsedniškega mandata nezmožen, je ostalo odprto. Pelosijeva je govorila o jedrskem kovčku in podobnih rečeh. Kot da bi šlo za psihopata, ki misli sprožiti jedrski napad na Rusijo tik pred odhodom iz Bele hiše. Napad na koga ali kaj? Na Rusijo in Putina, glede katerega so prav demokrati želeli z impeachmentom odstaviti Trumpa, ker naj bi zlorabil položaj, oviral preiskavo, prikrival informacije itd. v zvezi z domnevnim ruskim vmešavanjem v ameriške predsedniške volitve novembra 2016? Malce paradoksalno, mar ne?

Zakaj torej ves ta cirkus? Trump je tak, kakršen je, že ves čas mandata. V zadnjih dveh mesecih se ni spremenil. Da bi bil zmožen ukazati jedrski napad, začeti kakšno vojno ali na drug način manifestirati svojo domnevno neuravnovešenost (kar je poanta 25. amandamaja), ne verjame nihče. Ravno Trump je eden redkih, če ne celo edini ameriški predsednik po letu 1945, ki ni začel nobene (nove) vojne, ukazal raketnega napada ali kakšne druge vojaške operacije.

Vsemu temu navkljub je formalno najmočnejši, najvplivnejši mož na planetu v le nekaj dneh postal pajac, v katerega se lahko obregne vsak, ki ima pet minut časa. Kako je to mogoče in zakaj se je to zgodilo? Mainstream mediji bodo seveda veseli, ker so naposled le potolkli sovražnika, zato na kakšno nepristransko poročanje ne gre računati. Eden od razlogov za tako hiter in boleč Trumpov padec je namreč prav zavezništvo po sili razmer med najmogočnejšimi medijskimi korporacijami. Na to so Demokrati seveda računali. Kajti medijem ni (bilo) treba dvakrat reči; zagrabili so za zgodbo o neuravnovešenem Trumpu, njegovi "sodrgi" in nevarnosti, ki jo odhajajoči predsednik predstavlja za ameriško demokracijo, vladavino prava, človekove pravice ipd.

V bistvu je vse skupaj kot Umor na Orient Ekspresu; mediji, demokrati, del republikancev, vplivneži iz washingtonskega močvirja, lobisti, lastniki socialnih omrežij in še vsi drugi užaljenci so se Donaldu maščevali za dobra štiri leta nenehnih konfliktov. Trump je pač sejal veter in požel vihar vseh viharjev. Takšnega medijskega stampeda v zgodovini še ni bilo. Ni (bilo) več pomembno, kaj je kdo rekel oziroma ni, pozabljeni so bili vsi novinarski standardi vključno z dostojnostjo (označiti Trumpove protestnike za "mob", torej sodrgo, drhal najbrž ni ravno politično korektno) in na koncu je bilo to le še brutalno brcanje mrtvega konja. Na odločitev Twitterja, da Trumpu ukine račun (s čemer so mu pokazali, da je z njim konec, hkrati pa poslali jasno sporočilo vsem njegovim političnim podpornikom, vključno z Janezom Janšo, da jih lahko kadar koli doleti ista "kazen"), so se odzvali tudi drugi veliki in manjši playerji na globalnem trgu socialnih omrežij.

Trumpu so tako ukinili ali blokirali račune še Reddit, Twitch, Google, YouTube, Facebook, Instagram, Snapchat, Apple, Discord, Pinterest, TikTok in Shopify. Sporočilo je jasno: kdor se bo zafrkaval z nami, ga čaka podobna usoda. Trump je naravnost šolski primer kartelnega dogovora velikih igralcev na trgu, ki so stopili skupaj z namenom, da nekoga uničijo oziroma izločijo iz igre.

Desničarji so, razumljivo, ob vsem tem pretreseni, jezni, užaljeni in predvsem sveto prepričani, da je šlo za zaroto proti Trumpu, ker ni sprejel rezultata ameriških volitev. Ki da so bile zgoljufane. Pravniki bodo ob tem stoično skomignili z rameni: tudi če so Demokrati res goljufali, je to povsem irelevantno, saj jim tega Trump ni mogel dokazati na sodišču. Case closed!

Na drugi strani so levičarji evforični, saj jih je Trump kot prototip populističnega Behemota, ki je štiri leta lomastil po medijih, civilni družbi, zdravstvu, socialni državi, človekovih pravicah in še čem, pošteno dobil po prstih in je z njim zdaj dokončno konec. V Evropi, kjer je delitev na levico in desnico nekoliko bolj zapletena kot v Združenih državah Amerike, bodo pri interpretaciji Trumpove usode na socialnih omrežjih očitno prevladovali le najbolj preprosti vzorci: za ene bo njegova kazen prekletstvo, za druge blagoslov.

V resnici je vse skupaj moč relativno enostavno pojasniti. Desničarji bodo seveda godrnjali, toda njihove reakcije so v Trumpovi zgodbi tipično levičarske. Še več, obnašajo se kot užaljeni socialisti. Kritizirati Twitter, Facebook, Apple et company, ker so Trumpu pokazali sredinca in mu zaprli dostop do svojih platform, pomeni zanikati temeljna načela kapitalističnega (zasebnega) gospodarstva. To so vendar vse po vrsti zasebne firme, ki se same odločajo o svoji poslovni politiki! Če po novem ne marajo desničarskih populistov in jih bodo sistematično kastrirali na socialnih omrežjih, potem je to pač njihova odločitev. Vsi, ki se s tem ne strinjajo, lahko skladno z načelom proste ponudbe in povpraševanja ustanovijo nova spletna podjetja, platforme itd. ter tako vzpostavijo konkurenco obstoječim ponudbnikom ...

Ne rečem, da je to izvedljivo, bržkone je le teoretično in z velikanskimi finančnimi vložki. Bolj kot levičarsko proslavljanje in desničarske jeremijade me skrbijo posledice "medijsko-političnega udara" proti Trumpu za prihodnost kolikor toliko neodvisnega medijskega delovanja. Ne Twitter ne Facebook nista medija, vendar imata neprimerljivo večji vpliv na javno mnenje od katerega koli medija na tem planetu. Kaj se bo zgodilo, če bosta nekega dne začela s svojih platform metati medije?! Izgovori so irelevantni. Klavzula "Twitter suspends accounts that violate the Twitter rules." je seveda poljubno raztegljiva, saj se pravila neke zasebne družbe lahko po potrebi spreminajo tudi vsak dan, če je potrebno. In kar je še pomembneje: pravice do pritožbe ni.

Bi nas moral ta "krasni novi splet", če parafraziram Aldousa Huxleyja, skrbeti? Ali se ob robu pandemije Covid-19, ki marsikje drži v lockdownu ljudi že več mesecev, rojeva globalna politična korektnost? Genialno zamaskirana globalna kapitalistična pošast, ki bo počasi požrla vse, kar ne bo "politično korektno"? Tega me je najbolj strah; nove inkvizicije, ki bo v imenu nekih internih pravil zasebnih korporacij določala, kaj je res in kaj ne, kaj ne prav in kaj ne.