Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je bombastična vest, da bodo starši otrok, rojenih med krizo (in tudi v letu po njej) dobili izredno finančno stimulacijo v višini 500 evrov. Morda vlada meni, da je med krizo naporneje spolno občevati in zaploditi novo življenje?
Da bo kriza zaradi korone pustila posledice tudi na duševnem zdravju, je bilo pričakovano. Vsaka kriza jih pušča, in ker zadnje desetletje človeštvo jezdi na valovih gospodarskih kriz, so psihične tegobe že stalnica. Če si pred desetimi leti glasno povedal, da trpiš za depresijo in generalizirano anksiozno motnjo, je okolica takojci zašušljala, da se ti je, po domače, zmešalo. Če danes rečeš isto, taista okolica zamahne z roko češ, eh, pa kaj, depresijo in tesnobo imajo že vsi. Morda res. Psihiatrična stroka je pred desetletjem opozarjala, da se z duševnimi motnjami spopada vsaj polovica Slovencev, o današnji statistiki pa raje ne špekulirajmo.
Pediatri med pandemijo beležijo za kar 30-odstotkov več hospitalizacij po poskusih samomorov med mladimi. To novico so minule dni objavili nekateri mediji. Šokantno, a ne presenetljivo. Številni živijo v neurejenih razmerah in jim odhod v izobraževalno ustanovo pomeni pobeg na lepše. Ogromno jih doma ne dobi primerne učne pomoči, ker jim je starši preprosto niso zmožni nuditi, profesorji pa so na voljo samo preko Zooma. Ljudje nismo roboti niti kloni. Nekateri alarmne reakcije telesa in uma prenašajo bolje, drugi slabše. Po indicih prednjačijo tisti, ki stres prenašajo težje: večje število (poskusov) samomorov, več hospitalizacij, večja uporaba antidepresivov in pomirjeval. Ena redkih dobrih plati kriz je nedvomno destigmatizacija duševnih motenj, a kaj ko je naš zdravstveni sistem večno nepripravljen na spopad z njimi.
Čeprav je opisano nekako pričakovano, pa zaboli dejstvo o ignoranci pandemične samomorilnosti med mladimi. Novica je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je bombastična vest, da bodo starši otrok, rojenih med krizo (in tudi v letu po njej) dobili izredno finančno stimulacijo v višini 500 evrov. Morda vlada meni, da je med krizo naporneje spolno občevati in zaploditi novo življenje? Je med krizo težje roditi? Ali? Človeštvo je tisočletja tolklo strahotne pandemije, vojne, razne tragedije, a se je ves čas pridno razmnoževalo. Drugače nas danes ne bi bilo skoraj osem milijard. Statistiki so izračunali, da bo leta 2056 na Zemlji več kot deset milijard prebivalcev. Slovencev bo manj kot danes. Klenih, gensko neoporečnih Slovencev, če uporabim izrazoslovje SDS. Za teh 500 evrov izrednega protikoronskega dodatka boste dobili kvečjemu obilen naraščaj dece, ki bo že v prvem razredu devetletke potrebovala tolmača za albanski jezik.
Naj ne bo pomote: novorojenčkom izredni dodatek iz srca privoščim. Veseli smo vsakega novega otroka. Je pripomnil nekdo iz vladajoče stranke. Lepo. Spoštujem. A zakaj niste veseli otrok, ki so se rodili prej, pred petimi ali petnajstimi leti in sedaj enako trpijo zaradi krize ter zakaj ne nudite enake dodatne finančne pomoči psihično slabše opremljenim, ki potrebujejo opolnomočenje? Finančna nestabilnost je pogosto razlog, ki ljudi sili v psihično destruktivnost, vlada pa v taistem protikoronskem paketu vsem ostalim otrokom, ne glede na dohodninski razred, namenja piškavih 50 evrov. No, tudi 50 evrov je denar, a v primerjavi s 500 evri, ki so že del daljše socialne reforme, je 50 evrov le drobtinica miloščine.
Torej, dragi Janez, tudi mi, ki imamo že malo večje otroke, želimo 500 evrov dodatka. Konec koncev lahko dokažemo, da večji otrok stane veliko več od bitjeca, ki je šele privekalo na svet. Če daš enemu otroku, je edino pošteno, da daš enako vsem drugim otrokom. Drugače seješ travme in ustvarjaš idealne pogoje revščine, zaradi katerih bo epidemija težav v duševnem zdravju trajala še desetletja.
Mnenje avtorice ne odraža nujno mnenja uredništva.