Komentar

Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!

Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. Premier Janša, ki je bil v svoji karieri dvakrat v zaporu, je zdaj zaprl celotno državo, mu očitajo kritiki, ki jih je iz dneva v dan več. Tisti, ki vlado branijo, pa se kakopak sklicujejo na to, da je skoraj povsod po svetu — ali pa vsaj v Evropi — podobno in da pri nas niti še nismo prišli do faze, ki bi pomenila popolno zaprtje (lockdown), skozi katero so šli spomladi tisti evropski narodi, ki jih je Covid-19 v prvem valu najbolj prizadel.

17.01.2021 16:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Covid-19   vlada   Janez Janša   lockdown   epidemija   ukrepi   strategija

Ljudje so že četrti mesec bolj ali manj zaprti, omejena je njihova svoboda gibanja, policijska ura ostaja, šole so zaprte, gospodarstvo iz dneva v dan čuti hujše posledice ... vlada pa še vedno nima jasne strategije spopada z epidemijo. 

Zagovorniki vladne politike imajo le deloma prav oziroma pozabljajo na to, da so tiste države, ki so spomladi zaradi epidemije Covid-19 uvedle najstrožje ukrepe (popoln lockdown), to storile v točno odmerjenem časovnem intervalu, pri čemer niso "zapirale" gospodarstva, saj bi s tem povzročili nepopravljivo škodo. Niti Italijani, ki jih je novi koronavirus marca in aprila strašno zdelal, niso zapirali industrije, ustavljali tovarn ipd. Pri nas pa je zdaj že skoraj javna skrivnost, da premier Janez Janša resno razmišlja tudi o popolnem zaprtju države, kar naj bi življenje v Sloveniji ohromilo za več mesecev, morda celo do začetka poletja. Takšna poteza bi po mojem sprožila spontani upor med ljudmi, ki po skoraj štirih mesecih takšne ali drugačne "socialne distance" ne bodo prenesli še štirih mesecev podobnega umiranja na obroke.

 

Komuniciranje je v teh razmerah vsaj tako pomembno kot vsebina ukrepov. Jasnost, transparentnost in predvsem logika so nujni elementi normalne, urejene in tudi pomirjujoče komunikacijske strategije. Kajti Slovenci tej oblasti najbolj zamerijo to, da ni dosledna, da so njeni ukrepi dostikrat neživljenjski, nepotrebni, celo nesmiselni. Zato sem prepričan, da bo ljudem v neki točki res prekipelo. In popolnoma razumem, da jim bo. Kakšne pa so lahko še reakcije ljudi, ki že od druge polovice oktobra de facto živijo v lockdownu, ponoči pa imajo za nagrado še policijsko uro? Kako se počutijo šolarji in dijaki, ki ostajajo doma, prikrajšani za druženje z vrstniki?

 

Jasno je, kako se počutijo. V neki točki bodo znoreli. Navzven ali navznoter, saj je vseeno. Celo tisti, ki so zelo potrpežljivi in razumevajoči, ugotavljajo, da se v Sloveniji stvari enostavno ne premikajo nikamor in da čeprav se epidemiološka slika ne poslabšuje, se na drugi strani ne zgodi nič, kar bi dalo ljudem vsaj malo dihati, jim vliti vsaj malo upanja, da je luč na koncu tunela.

 

Mislim, da je dejansko povsem irelevantno iskati odgovornost oziroma krivca za to, da je Slovenija v drugem valu epidemije slabo odnesla, pravzaprav kar z olimpijsko bronasto medaljo glede umrljivosti per capita. Vlada trdi, da so za neupešen boj z epidemijo krivi državljani, ker se ne držijo predpisanih ukrepov (kar je bržkone deloma res), toda na drugi strani so tudi ljudje, ki nimajo več moči, da bi zdržali vse pritiske, ki jih prinaša t.i. socialna distanca. O tem, kakšne posledice bo vse to pustilo na ljudeh, sploh ko gre za travme med otroki, bodo verjetno narejene obširne analize in doktorske študije v prihodnjih letih. Zagotovo bomo imeli opravka tudi s posttravmatskimi stresnimi motnjami (Post-traumatic stress disorder, PTSD), kar je precej podobno kot v vojni.

 

Nerealno je torej pričakovati, da bodo Slovenci še dolgo zdržali v takšnih razmerah. Jeseni, ko so bili pod vtisom prvega vala, bi verjetno še nekako sprejeli popoln lockdown, ki bi trajal več tednov, ker bi verjeli, da je takšen rigorozen ukrep nujen za preprečitev katastrofe. A ker je vlada preveč oklevala in predolgo kolebala med priporočili epidemiologov na eni ter javnim mnenjem na drugi strani, je bila priložnost zamujena. Kasneje, ko je bilo jasno, da so razmere že zelo resne, so poskušali rešiti, kar se je rešiti dalo, vendar je bilo že prepozno.

 

Tudi aktualna vlada je pokazala vse prislovične slabosti slovenske politike (ne glede na strankarske barve): neoodločnost, počasnost in prevelika občutljivost na javno mnenje. Če bi v zgodovini vsi politiki delovali tako kot naši, bi bila zgodovina obrnjena na glavo, Hitlerja pa bi ustavili šele pred New Yorkom.

 

Opozicija je seveda del tega miselnega sistema, zato problema niti ne opazi. Napovedana konstruktivna nezaupnica vladi je predstava za javnost in poslednja odrska predstava Karla Erjavca. Žalostno je tudi, da opozicijske stranke že tedne in tedne živijo v nekem vzporednem vesolju, kjer govorijo o fašizmu, kršenju človekovih pravic, napadih na medije, civilno družbo ipd., kar je sicer diskutabilno, toda Slovencev to v resnici sploh ne zanima, saj so že od lanske jeseni zaprti doma in omejeni na življenje v svojih občinah ali največ regije. Tisto, kar si dejansko želijo, namreč nima nobene zveze z Erjavcem, Janšo ali kom tretjim, ki ga daje oblastni libido. Ljudje si želijo zgolj to, da bi se nočna mora po imenu Covid-19 v doglednm času končala; hočejo ponovno vzpostavitev oziroma vrnitev vsaj približno "normalnega" bioritma, svobodo gibanja, odpravo prepovedi odhoda iz države, konec policijske ure, odprtja trgovin, gostinstva, turizma, vključno s smučišči itd.

 

Vlada, ki je prevzela oblast v napol izrednih razmerah v petek, 13. marca lani, je nasledila 13. slovensko vlado, ki jo je vodil najnesrečnejši premier v novejši zgodovini. Nesrečnih številk je (bilo) na pretek. Janša, ki je bil v svoji politični in siceršnji karieri pred tem dvakrat premier in dvakrat v zaporu, je po mojem zdaj prišel do tistega trenutka, ki je usoden tako zanj kot tudi za državo. Od njega bi človek pričakoval hladnokrvno razsodnost in razumskost, kajti trenutna bilanca vojne z novim koronavirusom kaže, da smo prvi bitko dokaj gladko dobili, drugo pa katastrofalno izgubili, zato so potrebne čimprejšnje okrepitve, spremembe strategije in predvsem vzpostavitev nekega normalnega življenja v še vedno zaostrenih epidemioloških razmerah. Nihče namreč ne pravi, da ne bo prišel še tretji val ...

 

Države se na spremenjene razmere, ki jih ustvarja pandemija, odzivajo na različne načine. Od konca septembra, ko smo z družino zapustili Slovenijo, smo jih doživeli kar nekaj. Od sredozemske in severnoafriške (arabske) ležernosti, ki ob nizki stopnji okuženosti namiguje na pomembnost D vitamina kot enega ključnih elementov odpornega imunskega sistema pred Covid-19, do mehiške strogosti; zaščitne maske ne le na vseh javnih površinah, zaprtih ali na prostem, pač pa celo med vožnjo v osebnih avtomobilih. Takšen režim velja v Mehiki že od pomladi 2020 in ohranja incidenco v mejah, ki so obvladljive, država pa ob tem kolikor toliko normalno funkcionira (ves čas obratujejo vsi državni organi, industrija, trgovine, gostinstvo in turizem).

 

Slovenska strategija boja z epidemijo ni (več) učinkovita, kajti s skrajnimi ukrepi se dosegajo podobno pičli rezultati, kot jih imajo države z neprimerno manj rigorozno politiko. To pa je nekako tako, kot če bi premog namesto s starim Tamovim tovornjakom prevažali z rolls-royceom ...

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
59
Koprive v mestu Gogi
2
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.755
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.417
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.510
04/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.366
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 2.001
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.243
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.247
08/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.203
09/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.193
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.127