Komentar

Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!

Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. Premier Janša, ki je bil v svoji karieri dvakrat v zaporu, je zdaj zaprl celotno državo, mu očitajo kritiki, ki jih je iz dneva v dan več. Tisti, ki vlado branijo, pa se kakopak sklicujejo na to, da je skoraj povsod po svetu — ali pa vsaj v Evropi — podobno in da pri nas niti še nismo prišli do faze, ki bi pomenila popolno zaprtje (lockdown), skozi katero so šli spomladi tisti evropski narodi, ki jih je Covid-19 v prvem valu najbolj prizadel.

17.01.2021 16:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Covid-19   vlada   Janez Janša   lockdown   epidemija   ukrepi   strategija

Ljudje so že četrti mesec bolj ali manj zaprti, omejena je njihova svoboda gibanja, policijska ura ostaja, šole so zaprte, gospodarstvo iz dneva v dan čuti hujše posledice ... vlada pa še vedno nima jasne strategije spopada z epidemijo. 

Zagovorniki vladne politike imajo le deloma prav oziroma pozabljajo na to, da so tiste države, ki so spomladi zaradi epidemije Covid-19 uvedle najstrožje ukrepe (popoln lockdown), to storile v točno odmerjenem časovnem intervalu, pri čemer niso "zapirale" gospodarstva, saj bi s tem povzročili nepopravljivo škodo. Niti Italijani, ki jih je novi koronavirus marca in aprila strašno zdelal, niso zapirali industrije, ustavljali tovarn ipd. Pri nas pa je zdaj že skoraj javna skrivnost, da premier Janez Janša resno razmišlja tudi o popolnem zaprtju države, kar naj bi življenje v Sloveniji ohromilo za več mesecev, morda celo do začetka poletja. Takšna poteza bi po mojem sprožila spontani upor med ljudmi, ki po skoraj štirih mesecih takšne ali drugačne "socialne distance" ne bodo prenesli še štirih mesecev podobnega umiranja na obroke.

 

Komuniciranje je v teh razmerah vsaj tako pomembno kot vsebina ukrepov. Jasnost, transparentnost in predvsem logika so nujni elementi normalne, urejene in tudi pomirjujoče komunikacijske strategije. Kajti Slovenci tej oblasti najbolj zamerijo to, da ni dosledna, da so njeni ukrepi dostikrat neživljenjski, nepotrebni, celo nesmiselni. Zato sem prepričan, da bo ljudem v neki točki res prekipelo. In popolnoma razumem, da jim bo. Kakšne pa so lahko še reakcije ljudi, ki že od druge polovice oktobra de facto živijo v lockdownu, ponoči pa imajo za nagrado še policijsko uro? Kako se počutijo šolarji in dijaki, ki ostajajo doma, prikrajšani za druženje z vrstniki?

 

Jasno je, kako se počutijo. V neki točki bodo znoreli. Navzven ali navznoter, saj je vseeno. Celo tisti, ki so zelo potrpežljivi in razumevajoči, ugotavljajo, da se v Sloveniji stvari enostavno ne premikajo nikamor in da čeprav se epidemiološka slika ne poslabšuje, se na drugi strani ne zgodi nič, kar bi dalo ljudem vsaj malo dihati, jim vliti vsaj malo upanja, da je luč na koncu tunela.

 

Mislim, da je dejansko povsem irelevantno iskati odgovornost oziroma krivca za to, da je Slovenija v drugem valu epidemije slabo odnesla, pravzaprav kar z olimpijsko bronasto medaljo glede umrljivosti per capita. Vlada trdi, da so za neupešen boj z epidemijo krivi državljani, ker se ne držijo predpisanih ukrepov (kar je bržkone deloma res), toda na drugi strani so tudi ljudje, ki nimajo več moči, da bi zdržali vse pritiske, ki jih prinaša t.i. socialna distanca. O tem, kakšne posledice bo vse to pustilo na ljudeh, sploh ko gre za travme med otroki, bodo verjetno narejene obširne analize in doktorske študije v prihodnjih letih. Zagotovo bomo imeli opravka tudi s posttravmatskimi stresnimi motnjami (Post-traumatic stress disorder, PTSD), kar je precej podobno kot v vojni.

 

Nerealno je torej pričakovati, da bodo Slovenci še dolgo zdržali v takšnih razmerah. Jeseni, ko so bili pod vtisom prvega vala, bi verjetno še nekako sprejeli popoln lockdown, ki bi trajal več tednov, ker bi verjeli, da je takšen rigorozen ukrep nujen za preprečitev katastrofe. A ker je vlada preveč oklevala in predolgo kolebala med priporočili epidemiologov na eni ter javnim mnenjem na drugi strani, je bila priložnost zamujena. Kasneje, ko je bilo jasno, da so razmere že zelo resne, so poskušali rešiti, kar se je rešiti dalo, vendar je bilo že prepozno.

 

Tudi aktualna vlada je pokazala vse prislovične slabosti slovenske politike (ne glede na strankarske barve): neoodločnost, počasnost in prevelika občutljivost na javno mnenje. Če bi v zgodovini vsi politiki delovali tako kot naši, bi bila zgodovina obrnjena na glavo, Hitlerja pa bi ustavili šele pred New Yorkom.

 

Opozicija je seveda del tega miselnega sistema, zato problema niti ne opazi. Napovedana konstruktivna nezaupnica vladi je predstava za javnost in poslednja odrska predstava Karla Erjavca. Žalostno je tudi, da opozicijske stranke že tedne in tedne živijo v nekem vzporednem vesolju, kjer govorijo o fašizmu, kršenju človekovih pravic, napadih na medije, civilno družbo ipd., kar je sicer diskutabilno, toda Slovencev to v resnici sploh ne zanima, saj so že od lanske jeseni zaprti doma in omejeni na življenje v svojih občinah ali največ regije. Tisto, kar si dejansko želijo, namreč nima nobene zveze z Erjavcem, Janšo ali kom tretjim, ki ga daje oblastni libido. Ljudje si želijo zgolj to, da bi se nočna mora po imenu Covid-19 v doglednm času končala; hočejo ponovno vzpostavitev oziroma vrnitev vsaj približno "normalnega" bioritma, svobodo gibanja, odpravo prepovedi odhoda iz države, konec policijske ure, odprtja trgovin, gostinstva, turizma, vključno s smučišči itd.

 

Vlada, ki je prevzela oblast v napol izrednih razmerah v petek, 13. marca lani, je nasledila 13. slovensko vlado, ki jo je vodil najnesrečnejši premier v novejši zgodovini. Nesrečnih številk je (bilo) na pretek. Janša, ki je bil v svoji politični in siceršnji karieri pred tem dvakrat premier in dvakrat v zaporu, je po mojem zdaj prišel do tistega trenutka, ki je usoden tako zanj kot tudi za državo. Od njega bi človek pričakoval hladnokrvno razsodnost in razumskost, kajti trenutna bilanca vojne z novim koronavirusom kaže, da smo prvi bitko dokaj gladko dobili, drugo pa katastrofalno izgubili, zato so potrebne čimprejšnje okrepitve, spremembe strategije in predvsem vzpostavitev nekega normalnega življenja v še vedno zaostrenih epidemioloških razmerah. Nihče namreč ne pravi, da ne bo prišel še tretji val ...

 

Države se na spremenjene razmere, ki jih ustvarja pandemija, odzivajo na različne načine. Od konca septembra, ko smo z družino zapustili Slovenijo, smo jih doživeli kar nekaj. Od sredozemske in severnoafriške (arabske) ležernosti, ki ob nizki stopnji okuženosti namiguje na pomembnost D vitamina kot enega ključnih elementov odpornega imunskega sistema pred Covid-19, do mehiške strogosti; zaščitne maske ne le na vseh javnih površinah, zaprtih ali na prostem, pač pa celo med vožnjo v osebnih avtomobilih. Takšen režim velja v Mehiki že od pomladi 2020 in ohranja incidenco v mejah, ki so obvladljive, država pa ob tem kolikor toliko normalno funkcionira (ves čas obratujejo vsi državni organi, industrija, trgovine, gostinstvo in turizem).

 

Slovenska strategija boja z epidemijo ni (več) učinkovita, kajti s skrajnimi ukrepi se dosegajo podobno pičli rezultati, kot jih imajo države z neprimerno manj rigorozno politiko. To pa je nekako tako, kot če bi premog namesto s starim Tamovim tovornjakom prevažali z rolls-royceom ...

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
59
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
16
22.10.2021 21:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
17
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.322
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.478
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.253
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.464
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.565
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.291
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.065
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 955
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827