Komentar

Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!

Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. Premier Janša, ki je bil v svoji karieri dvakrat v zaporu, je zdaj zaprl celotno državo, mu očitajo kritiki, ki jih je iz dneva v dan več. Tisti, ki vlado branijo, pa se kakopak sklicujejo na to, da je skoraj povsod po svetu — ali pa vsaj v Evropi — podobno in da pri nas niti še nismo prišli do faze, ki bi pomenila popolno zaprtje (lockdown), skozi katero so šli spomladi tisti evropski narodi, ki jih je Covid-19 v prvem valu najbolj prizadel.

17.01.2021 16:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Covid-19   vlada   Janez Janša   lockdown   epidemija   ukrepi   strategija

Ljudje so že četrti mesec bolj ali manj zaprti, omejena je njihova svoboda gibanja, policijska ura ostaja, šole so zaprte, gospodarstvo iz dneva v dan čuti hujše posledice ... vlada pa še vedno nima jasne strategije spopada z epidemijo. 

Zagovorniki vladne politike imajo le deloma prav oziroma pozabljajo na to, da so tiste države, ki so spomladi zaradi epidemije Covid-19 uvedle najstrožje ukrepe (popoln lockdown), to storile v točno odmerjenem časovnem intervalu, pri čemer niso "zapirale" gospodarstva, saj bi s tem povzročili nepopravljivo škodo. Niti Italijani, ki jih je novi koronavirus marca in aprila strašno zdelal, niso zapirali industrije, ustavljali tovarn ipd. Pri nas pa je zdaj že skoraj javna skrivnost, da premier Janez Janša resno razmišlja tudi o popolnem zaprtju države, kar naj bi življenje v Sloveniji ohromilo za več mesecev, morda celo do začetka poletja. Takšna poteza bi po mojem sprožila spontani upor med ljudmi, ki po skoraj štirih mesecih takšne ali drugačne "socialne distance" ne bodo prenesli še štirih mesecev podobnega umiranja na obroke.

 

Komuniciranje je v teh razmerah vsaj tako pomembno kot vsebina ukrepov. Jasnost, transparentnost in predvsem logika so nujni elementi normalne, urejene in tudi pomirjujoče komunikacijske strategije. Kajti Slovenci tej oblasti najbolj zamerijo to, da ni dosledna, da so njeni ukrepi dostikrat neživljenjski, nepotrebni, celo nesmiselni. Zato sem prepričan, da bo ljudem v neki točki res prekipelo. In popolnoma razumem, da jim bo. Kakšne pa so lahko še reakcije ljudi, ki že od druge polovice oktobra de facto živijo v lockdownu, ponoči pa imajo za nagrado še policijsko uro? Kako se počutijo šolarji in dijaki, ki ostajajo doma, prikrajšani za druženje z vrstniki?

 

Jasno je, kako se počutijo. V neki točki bodo znoreli. Navzven ali navznoter, saj je vseeno. Celo tisti, ki so zelo potrpežljivi in razumevajoči, ugotavljajo, da se v Sloveniji stvari enostavno ne premikajo nikamor in da čeprav se epidemiološka slika ne poslabšuje, se na drugi strani ne zgodi nič, kar bi dalo ljudem vsaj malo dihati, jim vliti vsaj malo upanja, da je luč na koncu tunela.

 

Mislim, da je dejansko povsem irelevantno iskati odgovornost oziroma krivca za to, da je Slovenija v drugem valu epidemije slabo odnesla, pravzaprav kar z olimpijsko bronasto medaljo glede umrljivosti per capita. Vlada trdi, da so za neupešen boj z epidemijo krivi državljani, ker se ne držijo predpisanih ukrepov (kar je bržkone deloma res), toda na drugi strani so tudi ljudje, ki nimajo več moči, da bi zdržali vse pritiske, ki jih prinaša t.i. socialna distanca. O tem, kakšne posledice bo vse to pustilo na ljudeh, sploh ko gre za travme med otroki, bodo verjetno narejene obširne analize in doktorske študije v prihodnjih letih. Zagotovo bomo imeli opravka tudi s posttravmatskimi stresnimi motnjami (Post-traumatic stress disorder, PTSD), kar je precej podobno kot v vojni.

 

Nerealno je torej pričakovati, da bodo Slovenci še dolgo zdržali v takšnih razmerah. Jeseni, ko so bili pod vtisom prvega vala, bi verjetno še nekako sprejeli popoln lockdown, ki bi trajal več tednov, ker bi verjeli, da je takšen rigorozen ukrep nujen za preprečitev katastrofe. A ker je vlada preveč oklevala in predolgo kolebala med priporočili epidemiologov na eni ter javnim mnenjem na drugi strani, je bila priložnost zamujena. Kasneje, ko je bilo jasno, da so razmere že zelo resne, so poskušali rešiti, kar se je rešiti dalo, vendar je bilo že prepozno.

 

Tudi aktualna vlada je pokazala vse prislovične slabosti slovenske politike (ne glede na strankarske barve): neoodločnost, počasnost in prevelika občutljivost na javno mnenje. Če bi v zgodovini vsi politiki delovali tako kot naši, bi bila zgodovina obrnjena na glavo, Hitlerja pa bi ustavili šele pred New Yorkom.

 

Opozicija je seveda del tega miselnega sistema, zato problema niti ne opazi. Napovedana konstruktivna nezaupnica vladi je predstava za javnost in poslednja odrska predstava Karla Erjavca. Žalostno je tudi, da opozicijske stranke že tedne in tedne živijo v nekem vzporednem vesolju, kjer govorijo o fašizmu, kršenju človekovih pravic, napadih na medije, civilno družbo ipd., kar je sicer diskutabilno, toda Slovencev to v resnici sploh ne zanima, saj so že od lanske jeseni zaprti doma in omejeni na življenje v svojih občinah ali največ regije. Tisto, kar si dejansko želijo, namreč nima nobene zveze z Erjavcem, Janšo ali kom tretjim, ki ga daje oblastni libido. Ljudje si želijo zgolj to, da bi se nočna mora po imenu Covid-19 v doglednm času končala; hočejo ponovno vzpostavitev oziroma vrnitev vsaj približno "normalnega" bioritma, svobodo gibanja, odpravo prepovedi odhoda iz države, konec policijske ure, odprtja trgovin, gostinstva, turizma, vključno s smučišči itd.

 

Vlada, ki je prevzela oblast v napol izrednih razmerah v petek, 13. marca lani, je nasledila 13. slovensko vlado, ki jo je vodil najnesrečnejši premier v novejši zgodovini. Nesrečnih številk je (bilo) na pretek. Janša, ki je bil v svoji politični in siceršnji karieri pred tem dvakrat premier in dvakrat v zaporu, je po mojem zdaj prišel do tistega trenutka, ki je usoden tako zanj kot tudi za državo. Od njega bi človek pričakoval hladnokrvno razsodnost in razumskost, kajti trenutna bilanca vojne z novim koronavirusom kaže, da smo prvi bitko dokaj gladko dobili, drugo pa katastrofalno izgubili, zato so potrebne čimprejšnje okrepitve, spremembe strategije in predvsem vzpostavitev nekega normalnega življenja v še vedno zaostrenih epidemioloških razmerah. Nihče namreč ne pravi, da ne bo prišel še tretji val ...

 

Države se na spremenjene razmere, ki jih ustvarja pandemija, odzivajo na različne načine. Od konca septembra, ko smo z družino zapustili Slovenijo, smo jih doživeli kar nekaj. Od sredozemske in severnoafriške (arabske) ležernosti, ki ob nizki stopnji okuženosti namiguje na pomembnost D vitamina kot enega ključnih elementov odpornega imunskega sistema pred Covid-19, do mehiške strogosti; zaščitne maske ne le na vseh javnih površinah, zaprtih ali na prostem, pač pa celo med vožnjo v osebnih avtomobilih. Takšen režim velja v Mehiki že od pomladi 2020 in ohranja incidenco v mejah, ki so obvladljive, država pa ob tem kolikor toliko normalno funkcionira (ves čas obratujejo vsi državni organi, industrija, trgovine, gostinstvo in turizem).

 

Slovenska strategija boja z epidemijo ni (več) učinkovita, kajti s skrajnimi ukrepi se dosegajo podobno pičli rezultati, kot jih imajo države z neprimerno manj rigorozno politiko. To pa je nekako tako, kot če bi premog namesto s starim Tamovim tovornjakom prevažali z rolls-royceom ...

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
59
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
12
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.205
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.254
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.821
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.532
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.366
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.965
09/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721
10/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 365