Komentar

Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin

Na fotografiji, ki je bila posneta  leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije stoji v patetični drži Adolf Hitler s svojimi čeplinovskimi brki. Levo od njega gleda v objektiv arhitekt Albert Speer, kasnejši minister za oboroževanje. Desno od Hitlerja pa je v usnjenem plašču postava tretjega moža, ki ga za potrebe komentarja ne bom še imenoval. Toda ravno nanjo moramo biti pozorni. Vprašati se moramo, zakaj je prisotna pri tem nadvse posebnem fototerminu

17.01.2021 04:28
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Joseph Beuys   Pariz   Adolf Hitler   Eifflov stolp   1940   Arno Breker

Foto: Wikimedia Commons

Kultura ni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države za njeno lastno oglaševanje.

V današnjem komentarju bom uporabil načelo "popolnega prepletanja". Ob stoletnici rojstva kiparja in performerja Josepha Beuysa ne bi želel medijski resničnosti dodati še enega generičnega besedila, ki bo reproduciral mit o filcu, masti in sestreljenem letalu. Seveda imam namen napisati apologijo Josephu Beuysu. Umetnost je zame religija, ki jo malikujem.

 

Država Nemčija je letošnje leto 2021 proglasila za leto kiparja in preformerja Josepha Beuysa. Zakaj? Zato, ker je bil izjemen, formativen in inovativen. Bil je Flux! Ampak še pred tem je bil pilot hitlerjeve Luftwaffe.  

 

V današnjem prepletanju želim komentirati prek Beuyseve biografije odnos med avantgardno in državno umetnostjo. Trenutek, ko umetniška avantgarda postane državna doktrina ali ravno nasprotno, ko jo država želi nasilno ukiniti. Zakaj umetniška avantgarda sploh potrebuje državo? Odgovor: da lahko državljanom distribuira idejo množične umetnine. Zakaj pa država potrebuje umetnost? Upam, da se mi bo v izteku besedila po popolnem prepletu dveh motivov o dveh kiparjih izoblikoval odgovor. Toliko za uvod!

 

Poznamo travmatične fotografije. Francoski nacionalni korpus ne bo nikoli pozabil fotografije Adolfa Hitlerja, ki pozira pred Eifflovim stolpom. Vedno znova se bo prek nje odpirala travma kolektivnega ponižanja. Še bolj pa v fotografijo zareže angleška beseda: s-h-a-m-e! Sram. Sram me je. Za koga? Upam, da se mi bo v izteku komentarja izoblikoval odgovor.

 

Na fotografiji, ki je bila posneta  leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije stoji v patetični drži Adolf Hitler s svojimi čeplinovskimi brki. Levo od njega gleda v objektiv arhitekt Albert Speer, kasnejši minister za oboroževanje. Desno od Hitlerja pa je v usnjenem plašču postava tretjega moža, ki ga za potrebe komentarja ne bom še imenoval. Toda ravno nanjo moramo biti pozorni. Vprašati se moramo, zakaj je prisotna pri tem nadvse posebnem fototerminu. Kohorta se je po fotografiranju odpravila po praznih ulicah na "tour" po zgodovinsko-umetniških koordinatah Pariza. Ne moreš verjeti! Točno tako je bilo in čisto nič drugače.

 

Ali sploh še kdo dvomi, da je možno izoblikovati umetnost iz ideoloških izhodišč - z diktati? Oziroma da lahko oblikujemo državo z estetskimi napovedmi? Brez težav, preprosto - z diktatom motivov in s kulturno selekcijo.

 

Joseph Beuys se je rodil leta 1921 v konservativni katoliški družini. Ko je nastala pariška fotografija z Adolfom Hitlerjem, se je Beuys že pripravljal v pilotski šoli na to, da bo v bojnem letalu sejal bombe po Sovjetski zvezi. Milijonkrat ponovljen mit o njegovi sestrelitvi nad Ukrajino in njegovi odrešitvi s pomočjo masti in filca je bil le njegova izmišlija. Res pa je, da imajo umetniki vso legalno pravico mistificirati tako svoje umetniške procese kot svoja življenja. Naj prepletem prek tega mita še en mit. Na polete nad Sovjetsko zvezo je vzletal leta 1944 z letališča Lučko, ki se nahaja v bližini Zagreba.

 

Joseph Beuys je ves smisel svoje umetnosti usmeril proti ideološki indoktrinaciji, ki jo je bil v mladosti obilo deležen. Predvsem v pretirani ljubezni do domovine. Na svojih predavanjih-umetninah je avditoriju dopovedoval, da lahko k vsaki človeški dejavnosti pristopimo z umetniškim jezikom. Zagovarjal je idejo socialne sklupture, v katero se lahko vplete čisto vsak človek in tako postane umetnik. Radikalno povedano - vsak je dolžan postati umetnik. V trenutku, ko se socialna skulptura sproži, ni več možna vladavina diktata. Vse postane demokratična volja. Svoja predavanja je probrazil v umetniško obliko. Poslušalce je spremenil v gledalce. Med predavanjem je na šolsko tablo s kredo risal ris spomina – na koordinate predavanja. Te porisane table je v naslednjem procesualnem koraku razstavljal. Postale so ikone spomina na predavanje. Beuys se je nadvse zavzemal za vzpostavitev inštitucij kolektivnega spominjanja. Umetnost je že ena takšnih inštitucij. Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin.

 

 

Krdelo

 

Kultura ni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države za njeno lastno oglaševanje. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se prek idealističnih idej zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od nacistično-totalitarne, ki ji je v mladosti pripadal. Beuys je menil, da umetnost poseduje posebne vrste energij, s katerimi je mogoče očistiti militantne oblike in jih spremniti v civilne moči, polne kozmične pravičnosti. Z njimi je očistil tudi samega sebe. Za to ni potreboval države. Dražava potrebuje njega in njegovo umetnost za zelo podobno operacijo.

 

 

Prepletanje

 

Neoklasicistični umetniki so s svojimi idejami želeli vzpostaviti univerzalno oblikoslovno zakonodajo, izhajajočo iz idej večnosti, iz historične ponovljivosti. Avantgardisti pa s svojimi eksperimenti dokazujejo, da se svet nenehno spreminja, da se razteza v globine relativnosti. Neoklasicisti operirajo s površinsko perspektivo, ki je bila ključna za razvoj renesančnega sveta. A že renesančni svet je bil dramatična replika učinkov helenističnega sveta s pomočjo novih spoznanj. Klasicizem se pojavlja v različnih časovnih intervalih. Tako je bilo vse do začetka XX. stoletja. Z nacizmom je umetnost ponovno postala manifestacija moči. Izoblikovala se je prek - diktata - neoklasicizma.

 

 

Totalno prepletanje

 

Hitler si je na "touru" ogledal ključne koordinate pariške arhitekturne umetnosti. Po pričevanju Speera jim je v avtomobilu predaval o razliki med pozicioniranjem rimskega in pariškega Panteona. Razlagal jim je genezo pariške urbanistične poteze Georgesa Haaussmanna. Vse do trenutka, ko so prispeli do Napoleonove grobnice. Ko pa je s svojo falango vstopil v rotondo, je obmoknili. Po pričevanju je Hitler pred Napoleonovim grobom nečloveško dolgo molčal. Ob njem sta stala arhitekt, urbanist Albert Speer, in kipar - pozor! - Arno Breker. To je bil tisti tretji mož s travmatične fotografije. Hitler ju je dobesedno povabil na ta kulturno-umetniški "trip" z namenom, da jima bo odpredaval, kako naj mu po smrti oblikujeta njegovo grobnico. Oblikovana naj bi bila skulpturalno. Nad tem delom naj bi bdel Arno Breker. Nad grobnico pa naj bi bil zgrajen arhitekturni volumen po vzoru na rimski Panteon. Z rahlo večjo odprino, da bi lahko Hitler v vseh vremenskih pogojih med sneženjem ali dežjem gledal skoznjo v kozmično globino. Ne moreš verjeti, ampak točno tako je bilo. 

 

Bodite pozorni na umetniške dosežke kiparja Arna Brekerja, ki je umrl leta 1991 v Düsseldorfu ravno tako kot Beuys leta 1986. Bodite pozorni na dosežke Alberta Speera, ki je umrl leta 1981 v Londonu. Ali sploh še kdo dvomi, da je možno izoblikovati umetnost z ideološkimi izhodišči - z diktati? Oziroma da lahko oblikujemo državo z umetniško estetskimi napovedmi? Brez težav, preprosto - z diktatom motiva in s kulturno selekcijo. Hitler jo je vzorno opravil. 

 

Joseph Beuys pa je v vseh svojih obdobjih življenja gradil socialne skulpture z značilnimi intervencijami, ki jih poznamo iz historične avantgarde. Oglejte si na medmrežju razliko med Brekerjem in Beuysom. Kdo vam je bliže? Zakaj ne praznuje nemška država tridesetletnice Brekerjeve smrti?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
14
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.743
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.228
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.376
04/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.229
05/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.005
06/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.981
07/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 863
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 907
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 520
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.126