Komentar

Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin

Na fotografiji, ki je bila posneta  leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije stoji v patetični drži Adolf Hitler s svojimi čeplinovskimi brki. Levo od njega gleda v objektiv arhitekt Albert Speer, kasnejši minister za oboroževanje. Desno od Hitlerja pa je v usnjenem plašču postava tretjega moža, ki ga za potrebe komentarja ne bom še imenoval. Toda ravno nanjo moramo biti pozorni. Vprašati se moramo, zakaj je prisotna pri tem nadvse posebnem fototerminu

17.01.2021 04:28
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Joseph Beuys   Pariz   Adolf Hitler   Eifflov stolp   1940   Arno Breker

Foto: Wikimedia Commons

Kultura ni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države za njeno lastno oglaševanje.

V današnjem komentarju bom uporabil načelo "popolnega prepletanja". Ob stoletnici rojstva kiparja in performerja Josepha Beuysa ne bi želel medijski resničnosti dodati še enega generičnega besedila, ki bo reproduciral mit o filcu, masti in sestreljenem letalu. Seveda imam namen napisati apologijo Josephu Beuysu. Umetnost je zame religija, ki jo malikujem.

 

Država Nemčija je letošnje leto 2021 proglasila za leto kiparja in preformerja Josepha Beuysa. Zakaj? Zato, ker je bil izjemen, formativen in inovativen. Bil je Flux! Ampak še pred tem je bil pilot hitlerjeve Luftwaffe.  

 

V današnjem prepletanju želim komentirati prek Beuyseve biografije odnos med avantgardno in državno umetnostjo. Trenutek, ko umetniška avantgarda postane državna doktrina ali ravno nasprotno, ko jo država želi nasilno ukiniti. Zakaj umetniška avantgarda sploh potrebuje državo? Odgovor: da lahko državljanom distribuira idejo množične umetnine. Zakaj pa država potrebuje umetnost? Upam, da se mi bo v izteku besedila po popolnem prepletu dveh motivov o dveh kiparjih izoblikoval odgovor. Toliko za uvod!

 

Poznamo travmatične fotografije. Francoski nacionalni korpus ne bo nikoli pozabil fotografije Adolfa Hitlerja, ki pozira pred Eifflovim stolpom. Vedno znova se bo prek nje odpirala travma kolektivnega ponižanja. Še bolj pa v fotografijo zareže angleška beseda: s-h-a-m-e! Sram. Sram me je. Za koga? Upam, da se mi bo v izteku komentarja izoblikoval odgovor.

 

Na fotografiji, ki je bila posneta  leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije stoji v patetični drži Adolf Hitler s svojimi čeplinovskimi brki. Levo od njega gleda v objektiv arhitekt Albert Speer, kasnejši minister za oboroževanje. Desno od Hitlerja pa je v usnjenem plašču postava tretjega moža, ki ga za potrebe komentarja ne bom še imenoval. Toda ravno nanjo moramo biti pozorni. Vprašati se moramo, zakaj je prisotna pri tem nadvse posebnem fototerminu. Kohorta se je po fotografiranju odpravila po praznih ulicah na "tour" po zgodovinsko-umetniških koordinatah Pariza. Ne moreš verjeti! Točno tako je bilo in čisto nič drugače.

 

Ali sploh še kdo dvomi, da je možno izoblikovati umetnost iz ideoloških izhodišč - z diktati? Oziroma da lahko oblikujemo državo z estetskimi napovedmi? Brez težav, preprosto - z diktatom motivov in s kulturno selekcijo.

 

Joseph Beuys se je rodil leta 1921 v konservativni katoliški družini. Ko je nastala pariška fotografija z Adolfom Hitlerjem, se je Beuys že pripravljal v pilotski šoli na to, da bo v bojnem letalu sejal bombe po Sovjetski zvezi. Milijonkrat ponovljen mit o njegovi sestrelitvi nad Ukrajino in njegovi odrešitvi s pomočjo masti in filca je bil le njegova izmišlija. Res pa je, da imajo umetniki vso legalno pravico mistificirati tako svoje umetniške procese kot svoja življenja. Naj prepletem prek tega mita še en mit. Na polete nad Sovjetsko zvezo je vzletal leta 1944 z letališča Lučko, ki se nahaja v bližini Zagreba.

 

Joseph Beuys je ves smisel svoje umetnosti usmeril proti ideološki indoktrinaciji, ki jo je bil v mladosti obilo deležen. Predvsem v pretirani ljubezni do domovine. Na svojih predavanjih-umetninah je avditoriju dopovedoval, da lahko k vsaki človeški dejavnosti pristopimo z umetniškim jezikom. Zagovarjal je idejo socialne sklupture, v katero se lahko vplete čisto vsak človek in tako postane umetnik. Radikalno povedano - vsak je dolžan postati umetnik. V trenutku, ko se socialna skulptura sproži, ni več možna vladavina diktata. Vse postane demokratična volja. Svoja predavanja je probrazil v umetniško obliko. Poslušalce je spremenil v gledalce. Med predavanjem je na šolsko tablo s kredo risal ris spomina – na koordinate predavanja. Te porisane table je v naslednjem procesualnem koraku razstavljal. Postale so ikone spomina na predavanje. Beuys se je nadvse zavzemal za vzpostavitev inštitucij kolektivnega spominjanja. Umetnost je že ena takšnih inštitucij. Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin.

 

 

Krdelo

 

Kultura ni čisto nič drugega kot propagandni oddelek države za njeno lastno oglaševanje. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se prek idealističnih idej zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od nacistično-totalitarne, ki ji je v mladosti pripadal. Beuys je menil, da umetnost poseduje posebne vrste energij, s katerimi je mogoče očistiti militantne oblike in jih spremniti v civilne moči, polne kozmične pravičnosti. Z njimi je očistil tudi samega sebe. Za to ni potreboval države. Dražava potrebuje njega in njegovo umetnost za zelo podobno operacijo.

 

 

Prepletanje

 

Neoklasicistični umetniki so s svojimi idejami želeli vzpostaviti univerzalno oblikoslovno zakonodajo, izhajajočo iz idej večnosti, iz historične ponovljivosti. Avantgardisti pa s svojimi eksperimenti dokazujejo, da se svet nenehno spreminja, da se razteza v globine relativnosti. Neoklasicisti operirajo s površinsko perspektivo, ki je bila ključna za razvoj renesančnega sveta. A že renesančni svet je bil dramatična replika učinkov helenističnega sveta s pomočjo novih spoznanj. Klasicizem se pojavlja v različnih časovnih intervalih. Tako je bilo vse do začetka XX. stoletja. Z nacizmom je umetnost ponovno postala manifestacija moči. Izoblikovala se je prek - diktata - neoklasicizma.

 

 

Totalno prepletanje

 

Hitler si je na "touru" ogledal ključne koordinate pariške arhitekturne umetnosti. Po pričevanju Speera jim je v avtomobilu predaval o razliki med pozicioniranjem rimskega in pariškega Panteona. Razlagal jim je genezo pariške urbanistične poteze Georgesa Haaussmanna. Vse do trenutka, ko so prispeli do Napoleonove grobnice. Ko pa je s svojo falango vstopil v rotondo, je obmoknili. Po pričevanju je Hitler pred Napoleonovim grobom nečloveško dolgo molčal. Ob njem sta stala arhitekt, urbanist Albert Speer, in kipar - pozor! - Arno Breker. To je bil tisti tretji mož s travmatične fotografije. Hitler ju je dobesedno povabil na ta kulturno-umetniški "trip" z namenom, da jima bo odpredaval, kako naj mu po smrti oblikujeta njegovo grobnico. Oblikovana naj bi bila skulpturalno. Nad tem delom naj bi bdel Arno Breker. Nad grobnico pa naj bi bil zgrajen arhitekturni volumen po vzoru na rimski Panteon. Z rahlo večjo odprino, da bi lahko Hitler v vseh vremenskih pogojih med sneženjem ali dežjem gledal skoznjo v kozmično globino. Ne moreš verjeti, ampak točno tako je bilo. 

 

Bodite pozorni na umetniške dosežke kiparja Arna Brekerja, ki je umrl leta 1991 v Düsseldorfu ravno tako kot Beuys leta 1986. Bodite pozorni na dosežke Alberta Speera, ki je umrl leta 1981 v Londonu. Ali sploh še kdo dvomi, da je možno izoblikovati umetnost z ideološkimi izhodišči - z diktati? Oziroma da lahko oblikujemo državo z umetniško estetskimi napovedmi? Brez težav, preprosto - z diktatom motiva in s kulturno selekcijo. Hitler jo je vzorno opravil. 

 

Joseph Beuys pa je v vseh svojih obdobjih življenja gradil socialne skulpture z značilnimi intervencijami, ki jih poznamo iz historične avantgarde. Oglejte si na medmrežju razliko med Brekerjem in Beuysom. Kdo vam je bliže? Zakaj ne praznuje nemška država tridesetletnice Brekerjeve smrti?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
4
23.06.2021 22:23
V zadnjih 30 letih sem dobila toliko polen pod noge, da sem glede ogrevanja preskrbljena do konca življenja. Naučila sem se na ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
13
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
12
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.042
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.544
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.868
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.482
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.010
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 940
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 920
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 676
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 684
10/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 421