Donald Trump je prišel v politiko kot milijarder in ni izključeno, da ga bo predsedniška avantura stala ne le ugleda, temveč tudi premoženja. Slednje se mu je po nekaterih ocenah že bistveno zmanjšalo. Eden glavnih krivcev, da se premnogim prestopnikom v vrstah Trumpovih nasprotnikov ni skrivil las, je bil njegov sekretar za pravosodje William Barr, ki enostavno ni ukrepal kljub informacijam o kaznivih dejanjih. Med nasilnimi protesti Black Lives Matter (BLM) in Antife, ko so goreli avtomobili in stavbe, ljudje pa so bili izpostavljeni vsakovrstnemu nasilju, je Barr na vprašanje novinarja alternativnega medija, kaj misli storiti, odgovoril, da ne vidi nobenih nasilnih izgredov. Skrival je tudi, da FBI vodi postopek zoper Bidenovega sina Hunterja, ker je nek računalniški serviser prinesel na policijo njegov prenosni računalnik, ki ga je Hunter dal v popravilo in ga ni več dvignil. V njem je bilo obilo kočljivega materiala, od mailov, ki so dokazovali vpletenost družine Biden v sumljive posle, do posnetkov razuzdanih zabav, ki bi, če bi prišli v javnost pred volitvami, negativno vplivali na Bidenovo podobo.

Krona vsega pa je bilo Barrovo neukrepanje v zvezi z volilnimi prevarami. V volilnem procesu so se vsem na očeh dogajale številne nepravilnosti, ki jih ni preiskoval noben uradni organ. Trump je prek svojih odvetnikov vlagal tožbe na sodišča, kot da je volilna prevara zgolj njegova zasebna zadeva, ne tudi kaznivo dejanje zoper skupnost. Sodišča so njegove tožbe zavračala po tekočem traku brez vpogleda v dokazna gradiva, z vnaprejšnjo sodbo, da gre za nebistvene kršitve. Neka tožilka je celo vložila ovadbo zoper Trumpovega odvetnika, češ da gre za poskus volilne prevare z odvetnikove strani.

To je nevaren precedens in istočasno simptom, ki jasno kaže, da so demokratični standardi v Ameriki hudo ogroženi. Odvetnike, ki zagovorajajo politične nasprotnike, namreč preganjajo samo v totalitarnih državah. Trumpu so obrnili hrbet mnogi njegovi strankarski kolegi iz Republikanske stranke, na koncu celo podpredsednik Mike Pence, ki je bil od volilnega dne naprej zelo zadržan v odnosu do očitnih volilnih nepravilnosti, dokler ni ob zasedanju senata, ki je potrdil elektorske glasove, na začetku zasedanja zasadil Trumpu nož v hrbet.

To je tudi pripomoglo k revoltu Trumpovih privržencev, ki so se 6. januarja 2021 zbrali Washingtonu na protestnem shodu pod gesli Save Amerika (Rešimo Ameriko) in Stop the Steal (Ustavimo krajo) in jih pripravilo do nespametnega dejanja, da so napadli Capitol (Kapitol), to je stavbo Predstavniškega doma in Senata, s čimer so verjetno zapečatili Trumpovo politično kariero. Znani Trumpov zagovornik Alex Jones v zvezi s tem napadom celo trdi, da je šlo za "false flag" operacijo, to je načrtno izvedeno provokacijo, ki je bila zamišljena celo v veliko večjem obsegu, kot se je dejansko zgodila. Sam Jones naj bi skušal odvrniti napadalce na Kapitol od te namere, vendar mu to ni uspelo. Med napadalci je bil vsaj en pripadnik Antife, ki je izjavil, da je bil tam zaradi radovednosti.

Kapitol 2021 kot Reichstag 1933?

Po napadu na Kapitol so se premislili tudi tisti republikanski senatorji, ki so prvotno mislili ugovarjati volilnemu rezultatu, ki je bil nato sprejet z velikansko večino, tudi z glasovi večine republikancev. Vdor v Kapitol je obsodil tudi sam Trump, kar so nekateri razumeli kot izdajo njegovih pristašev, toda predsednik kaj drugega kot obsoditi nasilje ni mogel. Bržkone je bila napaka, da se je Trump udeležil protestnega shoda in bil govorec na njem, saj so njegovi kritiki in sovražniki v tem videli spodbudo za napad na Kapitol. To je tudi glavni razlog za vložitev vnovičnega impeachmenta zoper Trumpa, ki ga je pripravila Demokratska stranka, čeprav je vprašanje, če ga bo moč sploh proceduralno izvesti, saj manjka do inavguracije Bidena le še nekaj dni. Toda vodilni Demokrati menijo, da se ustavna obtožba lahko izvede tudi po izteku Trumpovega mandata, kar je logični nesmisel, saj Trump ne bo več predsednik. Toda v trenutnih razmerah v Ameriki je očitno vse možno. 

Ob omenjeni Trumpovi napaki je treba omeniti vsaj še nekaj njegovih ključnih napak, ki so ga stale drugega mandata. Kmalu po volilni zmagi v letu 2016 je odpustil svojega ključnega stratega v predvolilni kampanji Steva Bannona, ki je bil najbolj zaslužen za Trumpovo zmago. Odpustil ga je zato, ker je prišel v konflikt z zetom Jaredom Kushnerjem. To, da je vzel za svoja svetovalca Kushnerja in njegovo ženo, svojo hčerko Ivanko Trump, je bila dodatna velika napaka. Mešanje državnih in družinskih zadev vsekakor ni dobra praksa. Prvim napakam so sledile nadaljnje, predvsem neustrezna kadrovska politika. Trump se je naslanjal na "preizkušene" republikanske kadre, ki so bili, kot se je izkazalo, skoraj vsi eksponenti globoke države in so skrivaj delali zoper njega in njegovo protiglobalistično politiko. Morda celo podpredsednik Pence.

Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"

Velika napaka je bila tudi to, da ni z zakonom prepovedal spletnim platformam izvajanje protiustavne cenzure. Če bi obdržal energičnega in inventivnega Bannona med svojimi svetovalci namesto anemičnega Kushnerja, bi se zadeve gotovo drugače sukale. Tako je Trump ostal sam samcat v boju zoper establišment in njegove medije ter internetne platforme, v katerem ni imel možnosti, da bi uspel.

Zdaj prevladujoči mediji in seveda politiki Demokratske in Republikanske stranke, ki so na vrvicah globoke države, obtožujejo Trumpa, da je hotel Bidenu ukrasti vlitve, čeprav je po vsemu sodeč res ravno obratno. Ne nazadnje je Biden to sam priznal v nekem nastopu pred volitvami, ko se mu je pred kamerami zareklo, da so Demokrati pripravili največjo organizacijo za izvedbo volilne prevare v ameriški zgodovini. Šlo je za tipičen freudovski spodrsljaj, ko govorec nehote pove tisto, kar hoče skriti. Režimski mediji pa so jasno izjavo označili za vzeto izven konteksta, toda izjava je tako jasna, da noben kontekst ne more spremeniti njenega pomena, sploh ker so jo v celoti potrdili dogodki po volitvah. Na dan volitev, ko je vse kazalo na izdatno Trumpovo zmago, je Biden hladnokrvno izjavil, da je treba počakati do končnih rezultatov. Očitno je vedel, da je v akciji organizirana volilna prevara, ki jo je naznanil že pred volitvami.

Demokracija v Ameriki

Ali ima zdaj Amerika, ki naj bi bila glavni steber svobodnega sveta, še moralno pravico, da karkoli očita državam, ki ne spoštujejo demokratičnih standardov? Ima še moralno pravico, da označuje določene voditelje svetovnih držav za tirane? V čem je Amerika boljša od teh držav? Razlika je pravzaprav predvsem v tem, da je tiranija ameriške globoke države prikrita pod plaščem navidezne demokracije, medtem ko so tiranije v nekaterih drugih državah jasno razvidne. 

Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trump je namreč skušal ustaviti izvajanje globalistične agende, ki so jo izvajali njegovi predhodniki in vsa zahodna politična elita. Skušal je povrniti polno suverenost ameriški državi in njenemu ljudstvu ter  tudi drugim nacionalnim državam. Njegovo geslo Amerika First (Najprej Amerika) je bil protiglobalistični slogan, ki ni pomenil, da je pomembna samo Amerika, saj je Trump vsem državam svetoval, naj poskrbijo najprej zase. Ustavljanje migracij kot del antiglobalistične politike ni bil rasizem, temveč poskus ohranitve ameriške nacije, njenih tradicionalnih vrednot, ameriškega načina življenja in ne nazadnje ohranitve ameriške ekonomske učinkovitosti, ki jo lahko ustvarja in ohranja samo ustrezno izobražena delovna sila.

Jospeh Biden bo gotovo zasukal Trumpovo protiglobalistično politiko in jo povrnil v stare globalistične tirnice, ki so privedle do intenzivne deindustrializacije Amerike in sploh Zahoda v korist industrializacije Kitajske. Med pandemsko krizo se je recimo izkazalo, da Zahod ni bil sposoben pravočasno proizvesti ne le tehnološko zahtevnejših predihovalnikov, temveč celo tako banalega izdelka, kot so zaščitne maske, ki jih je imela v zadostnih količinah na razpolago samo Kitajska, ne. Podobno je veljalo za zaščitno opremo medicinskega osebja. Še desetletje ali dve nazaj je bil Zahod tisti, ki je zalagal svet s svojimi izdelki, zdaj pa so premnoge gospodarske panoge skoraj povsem izginile, med njimi tudi tako osnovne, kot so proizvodnja oblačil, obutve in drugega blaga široke porošnje. 

Še bolj vprašljivo pa je, kaj se bo zgodilo z ameriško demokracijo. Trump je sicer poražen, toda splošno ljudsko gibanje, ki ga je sprožil, je še vedno tu. Med ameriškimi politiki se že pojavljajo glasovi, da je treba tako Trumpa kot njegove sodelavce in privržence sodno preganjati ali jih onemogočiti z odpuščanjem iz služb, to je z zloglasnim berufsverbotom. Takoj po volitvah je Demokratska stranka pripravila seznam Trumpovih sodelavcev, ki jih bo treba preganjati ali odpustiti iz službe, na katerem je bilo okrog 1200 imen, vse do vratarjev in šoferjev, ki jih je zaposlil Trump v Beli hiši med svojim mandatom. Ob seznamu stigmatiziranih imen je bil tudi poziv vsem za njegovo dopolnitev.

Seznam sovražnikov ljudstva

Seznam notranjih svoražnikov je bil sicer kmalu umaknjen s spleta, ker je šlo očitno za napoved protidemokratičnih represalij nad političnimi nasprotniki, toda utvara bi bilo misliti, da so tvorci tega seznama spremenili svojo nedemokratično naravnanost. Vrstijo se pozivi različnih (levih) politikov in medijev po Trumpovi aretaciji in obsodbi. Gre očitno za politične pozive k represalijam v stalinistični maniri. Tudi grožnje z novim impeachmentom, čeprav je do Bidenove inavguracije ostalo le še dober dan, sodijo v ta kontekst. Gre za to, da eksemplarično moralno ponižajo in do konca diskreditirajo človeka, ki je hotel drenirati wahingtonsko politično močvirje, v katerem se skriva globoka država. To naj bo opomin vsakomur, ki bi si kdaj v prihodnosti drznil razmišljati o čem podobnem.

Kot kaže, se strasti v Ameriki ne bodo kmalu polegle, saj sta obe nasprotujoči si strani daleč vsaksebi, pri čemer pa ne gre predvsem za nasprotje med Demokrati in Republikanci, temveč gre za nasprotje med pristaši globoke države, ki so tako Demokrati kot Republikanci, in pristaši Trumpove protiglobalistične politike. Gre za nasprotje med establišmentom in velikim delom ljudstva. Trumpovi pristaši so zdaj deležni stigmatizacije, kar se jasno kaže tudi v tem, da mnogi republikanski politiki in visoki državni uradniki zdaj izrekajo vsaj posredno lojalnost Bidenu in sprejemajo nevzdržno tezo, da mu je Trump skušal ukrasti volitve. 

Spletni velikani so že pohiteli z izvajanjem še hujše internetne cenzure, kot je veljala doslej. Trumpu in mnogim njegovim privržencem je Twitter trajno ukinil račune. Onemogočili so tudi druge neodvisne platforme, kot je na primer Parler, ki se je promoviral kot platforma brez cenzure. Toda svoboda govora očitno ni več demokratična vrlina, temveč protidržavno delovanje.

"Nova" demokracija za 21. stoletje

Ameriški politični razred in velik del javnosti se zelo hitro prilagaja na nove družbene in politične razmere, ki vse bolj spominjajo na totalitarno družbo, v kateri je dovoljena samo ena, uradna in zapovedana resnica, ki jo diktira globoka država. Ali še lahko govorimo o demokraciji tam, kjer ni več svobode govora? Kakšni bodo naslednji koraki globoke države? Postopna ukinitev demokracije?

S kom imajo opraviti Američani in svet, je že davnega leta 1961 opisal John F. Kennedy v svojem znamenitem govoru izbranim ameriškim novinarjem, v katerem je med drugim dejal: 

"Kajti nasprotuje nam svetovna monolitna in brezobzirna skrivna klika, ki temelji predvsem na prikritih sredstvih za razširitev svojega vplivnega področja - na infiltraciji namesto na invaziji, na subverziji namesto na volitvah, na ustrahovanju namesto na svobodni izbiri (...). Gre za sistem, ki je za izgradnjo tesno povezanega, visoko učinkovitega stroja, ki združuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, gospodarske, znanstvene in politične operacije, namenil ogromne človeške in materialne vire. Njegovi načrti so skriti in niso objavljeni. Njegove napake so pokopane in niso razkrite. Drugače misleče utišajo(...). Noben strošek ni pod vprašajem (...), nobena (njihova) skrivnost ni razkrita. Vodijo hladno vojno z vojno disciplino, ki si je nobena demokracija ne bi nikoli upala ali želela."

Kennedyjeve besede so danes prav tako aktualne, kot so bile pred šestdesetimi leti. Trump je očitno bojeval vojno z organizacijo, s katero se je skušal spopasti že umorjeni Kennedy. Gre za mednarodno globalistično kliko, ki vodi Zahod v skladu s svojimi interesi, ki so predvsem interesi mednarodnega finančnega kartela in multinacionalk. Klika se je zavedala, da Trump ni imel moči, da bi resno ogrozil njene interese. Pojav Trumpa je klika po vsemu sodeč izkoristila celo za pospešitev njenih načrtov po globalni dominaciji. Zlasti je to postalo očitno ob izbruhu pandemije, ki je po vsem svetu ogrozila nekatere temeljne človekove pravice in svoboščine, zlasti svobodo gibanja in dela, s tem pa je mnogim ogrozila tudi možnost preživetja.

Davos: Četrta industrijska revolucija

Svetovni gospodarski forum (WEF) je oznanil, da se končuje neko obdobje, da je na vidiku četrta industrijska revolucija, ki bo prinesla robotizacijo in avtomatizacijo skoraj vseh delovnih procesov ter široko uporabo umetne inteligence, kar bo večino delavcev naredilo za odvečne. Potreben naj bi bil "great reset", veliko resetiranje družbe, katere temeljna črta bi bile množice trajno brezposelnih, ki pa bi jim elita milostno namenila univerzalni temeljni dohodek (UTD) v zameno za odpoved osebni lastnini. Ljudje naj bi postali nekakšni razlaščenci, na milost in nemilost prepuščeni vladajoči eliti.

S padcem Trumpa je pot v krasni novi svet po meri globalne elite široko odprta. Ameriko in svet zdaj čaka globalistična "protireformacija", to je razgradnja Trumpove politične dediščine, ki utegne biti podobno neizprosna, kot je bila zgodovinska protiluteranska reakcija. Za Trumpa je namreč glasovalo 74  milijonov volivcev, ki se ne bodo prostovoljno  odrekli protiglobalistični, suverenistični ideologiji, ki je bila Trumpovo politično vodilo. Elita ne bo mogla s korenčkom pridobiti desetin milijonov Američanov na svojo stran, ker je to preprosto predrago, zato je precej bolj verjetno, da bo pela veliko cenejša palica.

To potrjujejo tudi izjave nekaterih demokratskih politikov, ki jih je mirno moč označiti za revanšistične grožnje Trumpovim pristašem, kar samo po sebi ogroža demokracijo. Američanom, tudi tistim, ki so volili Bidena, se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti bo prepozno.

(Konec)

Opozorilo uredništva:

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.