Z umikom konstruktivne nezaupnice v državnem zboru se je (začasno?) zaključilo eno izmed najbolj nekonstruktivnih in grotesknih poglavji slovenske parlamentarne demokracije. Med drugim valom svetovne pandemije je opozicija z izjemo Slovenske nacionalne stranke (SNS) s pomočjo mainstream medijev uprizorila novo zvrst teatra absurda z elementi vodvila, nadrealizma, grozljivke in črne komedije. V vnemi, da bi se znebila avtokrata, je levica dočakala svoj Prašičji zaliv: blamažo, ki jo je leta 1961 doživel ameriški predsednik John F. Kennedy, ko je poskusil strmoglaviti Fidela Castra.

JFK se je slabe tri mesece po svoji inavguraciji blamiral z bizarnim poskusom invazije na Kubo, na kateri je dve leti prej prevzel oblast komunistični revolucionar Fidel Castro. JFK je odobril podporo Cie skupini 1400 - iz vojaškega vidika amaterskim - kubanskim emigrantom, ki so se 17. aprila 1961 izkrcali v Prašičjem zalivu na Kubi z namenom, da bi zrušili Castra in povrnili prevladujoči vpliv ZDA na otoku. Kubanska vojska je okoli 120 napadalcev ubila, vse ostale pa zajela, hkrati pa sestrelila še dve ameriški letali in potopila dve ladji. Po manj ko stotih dneh vladanja je bila JFK-jeva politika v popolnem razsulu, saj je mladi predsednik žrtvoval življenja, očrnil ugled ZDA in bistveno okrepil položaj Castra.

Na Kennedyjevo blamažo sem se spomnil, ko sem spremljal pohod naše levice na oblast z namenom, da bi rešila državo pred "oblastniško samovoljo, avtoritarno državo in družbo brez prihodnosti", kakor piše v pobudi Koalicije ustavnega loka (KUL). Ko je Šarec odpravil še do nedavnega veliki up Jožeta P. Damijana s pripombo, da se obnaša kot "vegetarijanec na kolinah", je že začelo dišati po Prašičjem zalivu. Kakor Kennedy je naša levica poleg plemenitega cilja (premagati totalitarnega voditelja) imela tudi manj reklamirani cilj (vodenje države). Zadeve se je lotila brezkompromisno, izvedba pa je bila amaterska in se je zaenkrat klavrno končala.

Histerizacija javnega prostora

Kritika Janše in njegove vlade je seveda popolnoma legitimna. Mestoma se lahko z njo tudi strinjamo (podpora Trumpu, na primer, je bila zgodovinska napaka). Histerizacija javnega prostora, vsesplošne in skrajne obtožbe, ki so spremljale vlado, še preden se je sploh ustanovila, ter njeno rušenje med svetovno pandemijo, pa si zaslužita posebno poglavje v zgodovini neodgovornosti in nedržavotvornosti slovenske politike. Kaj je bilo potemtakem tako grotesknega v poskusu prevzema oblasti levice? Poglejmo si samo nekaj protislovij med samopravičniško in "moralno superiorno" pobudo KUL na eni ter in dejansko realnostjo na drugi strani.

1. Kriterij politične vlade

Pobuda KUL: Vlada koalicije ustavnega loka bo politična … 

Poskus zamenjave vlade premierja, čigar stranka je dobila največ glasov na volitvah, se je uradno začel, ko se je profesor Damijan javil za mesto mandatarja. Politično vlado naj bi vodil tehnični mandatar, ki na volitvah sploh ni kandidiral. "Si fajn poba, če zbereš 46 glasov, je služba tvoja", so mu odgovorile štiri stranke, ki so se samo nekaj mesecev prej jezno razšle med vsesplošnim prepirom. "Za pridobitev glasov pa se potrudi kar sam, saj si se nam ti ponudil", so Damijanu pred kolinami ponavljali veljaki KUL. Damijan, ki je užival tudi močno podporo mainstream medijev, je v Mladini izjavil, da 46 glasov že ima, kar je kasneje zanikal. Še danes ne vemo, če se je zlagala Mladina ali Damijan. Začele so se težave s štetjem.

2. Kriterij kulture spoštljivega dialoga 

Pobuda KUL: (Vlado bodo vodili) … kriteriji kompetence, uravnoteženosti in kulture spoštljivega dialoga … Vlada SDS dramatično spodnaša vse dosežene standarde javnega dialoga in politične razprave ...

Gospod Damijan se je s svojimi seksističnimi čivki o Aleksandri Pivec pravičnikom iz KUL očitno zdel idealen kandidat za vodenje "kulturne in spoštljive vlade". V Sloveniji se novinarke ne sme žaliti: o Janševem nespodobnem čivku o presstitutkah (ko je bil še v opoziciji) so bile obveščene vse evropske novinarske organizacije, župan Ilirske Bistrice (ki sodeluje na lokalni ravni s SDS) je bil izključen iz SD, ker se je na kritičen članek odzval z besedo kura. Damijan je tej besedi dodal črko b, kar pa nikogar v KUL ni zmotilo. Če ne gre za novinarke, se nekatere ženske lahko žali. Nekatere se lahko celo izsiljuje za spolne usluge, pa to našo levico ne moti preveč. Damijanova žaljiva čivka o "kurbi, ki bo šla iz plesa" in "spodnjih hlačkah" pa sta bila tako ali tako namenjena kolaborantki, kar je za najbolj tenkočutne v naši državi okoliščina, ki čivke prekvalificira iz razreda sovražni govor ali seksizem v kategorijo neprijetne resnice. Mainstream mediji so o zadevi molčali, Damijan je do kolin in prihoda novega odrešitelja ostal levi Mesija spoštljivega dialoga.

3. Kriterij liberalne demokracije 

Pobuda KUL: … je potrebno ukrepati zdaj in takoj, če želimo preprečiti zdrs Republike Slovenije v iliberalno demokracijo in pot brez povratka.

Ko je po kolinah tudi Damijan zapustil ples, se je pojavil nov Odrešenik. Karl Erjavec se je v nasprotju z demokratičnim bontonom obnašal kot kandidat za mandatarja in sestankoval z veljaki koalicije KUL, še preden je sploh postal vodja stranke (ah, kaj pa je izvolitev za predsednika DeSUS, če rešuješ celotno Slovenijo …). Pred kongresom je Erjavec v pismu članom zapisal, da sta on in stranka nasprotnika "liberalnega kapitalizma". Je Erjavec potemtakem zagovornik iliberalnega kapitalizma? Verjetno ne, zato lahko domnevamo, da je proti kapitalizmu. Žal sta med ključnimi elementi liberalne demokracije, za katero se očitno močno zavzema KUL, prosti trg in zasebna lastnina. Ne vem, če so to Erjavcu razložili. Mesec in Tanja Fajon, ki jim je liberalizem prav tako tuj, prav gotovo ne.

4. Kriterij odprte in svobodomiselne družbe 

Pobuda KUL: Z njo želimo v tem kritičnem trenutku spodbuditi vse politične sile, ki prepoznavajo jasno in neposredno nevarnost uresničitve grozečega scenarija, da se povežejo v razmisleku in v dejanju, ki bo ustavilo ta retrogradni proces razgradnje demokratične, odprte in svobodomiselne Slovenije, da ohranijo vse razlike, s katerimi bogatijo prostor demokratičnega soočanja idej …

Prava apoteoza demokracije pa se je začela, ko je Erjavec ponovno prevzel DeSUS. Čeprav je sestankoval z vsemi bodočimi koalicijskimi partnerji, je na poslance DeSUS očitno pozabil, saj je pričakoval, da se mu bodo nemudoma podredili, ko bo ukazal, da stranka zapušča vladno koalicijo. Poslanci, ki so bili v nasprotju z njihovim novim liderjem izvoljeni v Državni zbor, niso bili navdušeni, saj je DeSUS v Janševi vladi uspešno uresničeval zastavljene cilje. Poslancem se ni zdelo smiselno destabilizirali državo sredi pandemije in tvegati, da bi se avantura končala s predčasnimi volitvami.

Svet DeSUS je naposled potrdil izstop stranke iz vladne koalicije, ministra Gantar in Podgoršek pa naj bi ostala na položaju, razen če jih ne bi Janša sam razrešil, čeprav statut DeSUS predvideva izključitev ministrov, ki ne odstopijo, ko stranka zapusti vlado. Ko je na slednje spomnil Janša sam, je minister za zdravje odstopil, čeprav je še prejšnji večer trdil, da to med pandemijo ne bi bilo odgovorno. Prvi konkreten učinek vrnitve Erjavca in pritiskov koalicije KUL na Janševo vlado je bil odstop ministra za zdravje - in to na vrhuncu pandemije Covid19. Čista petka za državotvornost! Očitno se KUL zgleduje po Višegrajskih državah, saj sta v času pandemije odstopila tudi poljski in češki minister za zdravje.  

V bitki proti "avtoritarni podreditvi in nedemokratični, iliberalni preureditvi Slovenije" je kandidatura Erjavca za mandatarja predstavljala majhen korak za Slovenijo, a velik korak za KUL na poti do legitimne politične vlade, saj je Karl na zadnjih volitvah prejel kar 394 glasov več od Damijanovih nič. To sicer žal ni zadostovalo, da bi bil izvoljen v Državni zbor. Je pa zato DeSUS na zadnjih volitvah pod Erjavcem prejel 4,91 % glasov in prepolovil število poslancev iz 10 na 5, kar je očitno idealno izhodišče za izvolitev mandatarja v koaliciji, ki želi preprečiti zdrs države v iliberalno demokracijo. V Sloveniji se ne gremo demokratičnega darwinizma, kjer vlado vodijo stranke, ki so dobile močan mandat na volitvah. Naj tudi luzerji dobijo svojo priložnost! Ljudje volijo, vendar avantagarda zna bolje oceniti, kaj je za njih dobro.

Z lovom na manjkajoče glasove za ustoličenje Erjavca se je začel pravi demokratični stampedo KUL za prevzem oblasti. Prvo v samem DeSUS; nacionalna RTV je, kot bi bilo to nekaj povsem normalnega, napovedala, da bo "treba roke očitno zvijati poslancu Simonoviču, nad katerim visi nelegalizirana stanovanjska enota". Na razne načine so grozili, zvijali roke in pošiljali ponudbe tudi poslancem SMC, kar je razkril poslanec Gregor Perič. KUL, ki nasprotnikom očita toleriranja korupcije, saj naj bi sama vodila "obračun s korupcijo v vrhovih oblasti" in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) so nemo opazovali, mainstream mediji pa so za prestope navijali glasneje kot slovenski navijači v Planici. Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj.

Vrhunski primer "odprte, pluralne in demokratične družbe" in "demokratičnega soočanja idej" pa je bila izključitev poslanca Polnarja iz DeSUSa Proti politiki izključevanja … z izključitvijo. Je Polnar morda storil kakšno kaznivo dejanje? Ne, drznil si je javno oporekati predsedniku stranke. V Erjavčevem slogu je duhovičil na račun - Erjavca. Žal pa je od vrnitve na politični parket Karl izgubil smisel za humor. Odrešenik je pač resna vloga. 

Erjavec je svojo javno lekcijo iz odprte in svobodomiselne družbe nadaljeval med sedemurnim sestankom z ostalimi štirimi poslanci stranke, ko jih je prepričal, da naj se podpišejo pod predlogom nezaupnice. Branko Simonovič, ki je demantiral, da naj bi se pod pobudo že podpisal (čeprav je Erjavec javnosti zagotavljal, da je podpise "že deponiral"), se je uprl in pritisk označil za nedemokratičnega in neustavnega.

Hkrati pa so v KUL apelirali, naj se poslanci SMC v imenu neodvisnosti poslanskega mandata uprejo sklepom lastne stranke in na tajnem glasovanju podprejo Erjavca. Novi mesija normalne Slovenije in notranje demokracije (ki zvijanju rok navkljub niti 40 % poslancev lastne stranke ni prepričal, da bi se podpisali pod nezaupnico KUL) je tudi napovedal, da bo stranko poenotil tako, da na visokih položajih v odborih ne bodo ljudje, ki si niso enotni z organi stranke. Kakšen francosko-nemški vlak, z Erjavcem bi se lahko peljali direktno v Moskvo! Po tem podvigu lahko DeSUS mirne duše opusti prvi dve črki svojega akronima.

Si predstavljate rompompom mainstream medijev, če bi na takšen način sestavljali vlado na desnici in poslancem javno grozili ter brutalno izključili poslanca iz SDS? O tem in domnevnem kupovanju poslancev bi bila obveščena že cela Evropa. Poslanec bi kot simbol svobode govora že nastopal v Studio City, Tarči, Politično s Tanjo Gobec in na vseh možnih drugih pogovornih oddajah. SAZU in PEN pa bi že spisala deklaracijo proti verbalnemu deliktu.

5. Kriterij preprečevanje zlorabe oblasti v strankarske interese

Pobuda KUL: SDS vztrajno in sistematično načenja temeljno ustavno ločitev med posameznimi vejami oblasti, da bi zavarovala interese premierjeve stranke … izklaplja vse varovalne mehanizme, ki v sistemu "nadzora in uravnovešanja" (checks and balances) omogočajo omejevanje oblasti in preprečujejo njeno zlorabo v strankarske in osebne interese.

Bivši premier Šarec je med soočanjem s predsednikom prve vlade samostojne Slovenije Lojzetom Peterletom izjavil, da v normalnih razmerah Erjavca morda ne bi podprl, zdaj pa naj bi bil pripravljen marsikaj podpreti, kar je zbujalo vtis, da so v KUL na robu obupa. Soočanje je bilo sicer dokaz, kako so v zadnjem tridesetletju standardi v politiki padli.

Leva opcija je bila za prevzem oblasti očitno pripravljena na marsikaj. Računskemu sodišču se je nenadoma mudilo, da bi osnutek poročila o revidiranju nabave zaščitne opreme izšlo v tednu, ko je KUL napovedal predložitev konstruktivne nezaupnice. Predsednik Računskega sodišča je celo vzel pooblastilo namestniku (!), ki poročila ni bil pripravljen nemudoma podpisati in s tem omogočiti, da bi se osnutek odposlal na več naslovov (in se hitro znašel v medijih, kar se je seveda tudi takoj zgodilo). Po osmih mesecih priprav je poročilo slučajno moralo v javnost ravno takrat, ko je KUL vršil največji pritisk na poslance SMC. Glasovanje o konstruktivni nezaupnici je bilo prestavljeno, predsednik Računskega sodišča pa je celo sklical tiskovno konferenco o osnutku poročila in povedal, da ne sme nič povedati. Obenem pa razkril, da so pri trinjastih poslih zaznali sume kaznivih dejanj.

Obenem je prišla v javnost informacija o zaslužkih predsednika Računskega sodišča za »športne dejavnosti pri Fifi v prostem času, kjer naj bi zaslužil petkrat več, kot je njegova plača kot predsednika Računskega sodišča. Mainstream mediji so organizirali čistilno turnejo, na kateri nam je gospod Vesel zagotavljal, da gre za napad "tovarne zlobe" (v imenu svobode govora lahko predstavniki državnih institucij desnim medijem javno odrekajo legitimnost, saj po definiciji v Sloveniji medije napada zgolj desnica). Privolitev (ki bi bila tako ali tako sporna) KPK, da je opravljanje dejavnosti finančnega nadzornika pri Fifi skladna s predpisi, ni bila najdena. Novinarka RTV nam je gledalcem med čistilno akcijo pojasnila, da to ni nič narobe, se je pač založila. Bivši predsednik KPK in predsednik Računskega sodišča naj bi se neposredno, kar po domače, zmenila, da Veselova dodatna dejavnost ni sporna. Levi intelektualci, ki se neumorno borijo za pravno državo in sistem "nadzora in uravnovešanja" so obmolknili.

Po mnenju madžarske opozicije je vmešavanje Računskega sodišča v politiko tipičen primer tamkajšnje orbanizacije.

Prihodnost je siva

Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini Slovenije. Uradno zaradi okužb s Covidom, ki bi že tako maloštevilni vojski KUL onemogočile prihod na bojišče. Kaže, da bo tako splavala po vodi tudi priložnost, da bi vodja kakšne stranke upokojencev prvič predsedoval Evropski uniji. Erjavec in njegova stranka upokojencev bi postali simbol dinamične post-krizne evropske celine. Evropa se stara, prihodnost je siva. Tudi slovenska, saj nič ne kaže, da bo tragikomedija, ki jo je uprizoril Erjavec, člane KUL zresnila. Nenormalni poskus normalizacije Slovenije za vsako ceno se bo očitno nadaljeval.

Gremo na Luno!

Prijemi KUL za prevzem oblasti se v vsakem primeru ne zdijo ravno skladni z visoko zvenečimi moralnimi načeli, ki jih pobuda zagovarja. Kako bo zgodovina ocenila poskus prevzema oblasti s strani KUL in dogajanja v slovenski politiki v letu 2020 in na začetku leta 2021? Odvisno od končnega izida in kdo jo bo spisal; pogled na dejstva je vselej subjektiven. Konstruktivna nezaupnica bo lahko označena kot neroden, a v osnovi državotvoren poskus reševanja države pred Janševo avtoritarnostjo, ali pa kot sramoten poskus rušenja vlade sredi pandemije.

Zgodovina je redkokdaj črno-bela. Kennedy je navkljub polomiji, ki jo je doživel v Prašičjem zalivu, šel v zgodovino kot pozitivna figura, čeprav je skupaj s Hruščevom skoraj zanetil jedrsko vojno. Levica bo torej s pomočjo mainstream medijev in podsistemov, ki jih obvladuje, imela še mnogo priložnosti, da bi spisala zgodovino po svoje. 

In kako se je Kennedy izvlekel iz depresije, v katero je zapadel po blamaži v Prašičjem zalivu? 25. maja 1961, dober mesec po spodleteli invaziji na Kubo, je pred kongresom postavil cilj, da bi Združene države pred koncem desetletja izkrcale človeka na Luni in ga varno vrnile na Zemljo. Začela se je vesoljska dirka, ki se je zaključila julija 1969 z Apollom 11 in majhnim korakom za Neila Armstronga. Slovenska levica je ta cilj že dosegla in že zdavnaj živi na Luni, saj njeno politiko že lep čas kroji Mesec ...