Pretekle novice navajajo, da gospa Merkel deluje moralno in uživa ugled moralne neoporečnosti. Nenazadnje je bil to eden od razlogov za odprtje meja stotinam tisočev nezakonitih migrantov z Bližnjega Vzhoda in od drugod, na primer iz Pakistana. Kakorkoli, nedavni sklep Evropske unije (EU) o investicijskem sporazumu s Kitajsko odpira vrata novim vprašanjem in pomislekom. Revija The Diplomat navaja, da civilnodružbene organizacije v pismu EU izražajo resno zaskrbljenost v zvezi s pravkar podpisanim celovitim sporazumom o naložbah (CSN). Odprto pismo 36 organizacij civilne družbe so poslali Ursuli von der Layen in drugim najvišjim uradnikom v EU, v katerem pozivajo, naj v sporazume vključijo stavke o človekovih pravicah. Upravičeno so poudarili, da Kitajska ni podpisala najpomembnejših mednarodnih konvencij, kot sta na primer Konvencija Mednarodne organizacije dela o prisilnem delu in Konvencija o pravici do organiziranja.

Seveda vemo, da nemško gospodarstvo postaja odvisno od Kitajske, ki je z 206 milijardami evrov njena največja trgovinska partnerica, velik delež nemškega trgovinskega presežka pa izvira iz trgovine s Kitajsko. Menijo, da se je Francija z Nemčijo zavzela za naložbeni dogovor Unije, ki ponovno kaže glavne odločevalce v EU. Čeprav dogovor še vedno potrebuje pravni pregled, večina komentatorjev verjame, da ga bo francosko-nemška nadvlada porinila do uresničitve.

Ali se bo Evropski parlament temu uprl, bomo še videli, toda v kontekstu kitajskih zlorab človekovih pravic v njenih nedemokratičnih akcijah v Hong Kongu, je čas sporazuma čuden. Ne gre pozabiti niti v kakšnih razmerah, ki jim ni videti konca, so Ujguri in Tibetanci. Ni dvoma, da bo to zaostrilo čezatlantske odnose celo z novim ameriškim predsednikom. Mnogi pravijo, da gre v resnici za dogovor med EU in kitajsko komunistično partijo. Vedenje Nemčije v odnosih z Rusijo je tudi nejasno zaradi poročil o človekovih pravicah in demokraciji. Zlasti zaradi afere Severni tok 2 in ugodni ceni ruskega plina za Nemčijo. Obe zadevi bosta še bolj zakisale odnose med ZDA in EU.

Za Slovenijo je zanimivo (mislimo na Gorenje), da sporazum omogoča kitajskim delavcem, da kot managerji in strokovnjaki delajo v EU do tri leta, kar dejansko odpira vrata. Zdi se, da se vračajo stari jugoslovanski časi, ko so tuji managerji uporabljali jugoslovanske delavce kot ceneno delovno silo. Upajmo, da to ne bo povzročilo še večji odliv slovenskih managerjev in strokovnjakov v tujino.

Zdi se, da CSN zrcali mehak pristop do Irana glede jedrskega razvoja. Ne bi smeli pozabiti, da Kitajska redno krši obljube, dane Svetovni trgovinski organizaciji, in da obstaja velika zaskrbljenost zaradi počasnega poročanja o izbruhu Covid-19 s strani kitajskih oblasti Svetovni zdravstveni organizaciji.

Ob koncu britanskega nadzora je glede Kitajske zadnji guverner Hong Konga izjavil, da "moramo krotiti njen odločni napad na mednarodne sporazume in liberalno demokracijo". Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume?

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.