Politična korektnost in sovražni govor se kažeta v odnosu do vladajoče elite in njene ideologije. Elita odloča, kaj je politično korektno in kaj je sovražni govor. Vse, kar nasprotuje interesom vladajoče elite, je nekorektno ter sovražno in je hitro deležno etiket, kot so populizem, rasizem, fašizem ... V demokraciji naj bi bilo ljudstvo suveren, ki vlada samo sebi prek izvoljenih predstavnikov v skladu z družbeno pogodbo - ustavo. Toda, ali je temu res tako? Je realno vladajoča elita res zamenljiva politična elita, ki jo ljudstvo izvoli na volitvah? Tu si lahko pomagamo z grofom Richardom von Coudenhove-Kalergijem, ki ga ima evropska vladajoča elita za enega od ustanovnih očetov evropskih integracij oziroma Evropske unije, in pravi takole:

"Oblika ustavne ureditve, ki je nadomestila fevdalizem in absolutizem, je demokracija; oblika vladanja je plutokracija. Danes je demokracija fasada plutokracije: ker narodi ne bi tolerirali čiste oblike plutokracije, jim je bila dodeljena nominalna oblast, medtem ko dejanska oblast ostaja v rokah plutokratov. Tako v republikanskih kot monarhičnih demokracijah so državniki lutke, kapitalisti so lutkarji; oni dajejo politična navodila, vladajo prek kupovanja javnega mnenja oziroma volivcev (...)" [1] 

Gornja navedba zelo naravnost pove, da je realna demokracija le pesek v oči ljudstva, idealna demokracija pa ne obstaja. Ko so ogroženi interesi plutokracije oziroma globoke države, tedaj slednja odvrže ovčjo kožo in pokaže svojo pravo, volčjo naravo. To se je zgodilo v ZDA ob nepredvideni zmagi Donalda Trumpa na volitvah leta 2016 in je zaznamovalo ves njegov mandat, ki se je klavrno končal z nadvse nenavadnimi volitvami v letu 2020, zaznamovanimi s številnimi nepravilnostmi, ki jih noben uradni organ ni hotel niti videti niti preiskati, kot da regularnost volitev ni zadeva pravne države. Globoka država se je očitno dobro pripravila na te volitve in ničesar ni prepustila slučaju. Neljubo presenečenje, ki ga je predstavljala Trumpova zmaga na predhodnih volitvah, se pač ni smelo in ni moglo ponoviti.

Sanacija politične škode, ki jo je Trump povzročil globoki državi, se bo nadaljevala še lep čas. Vprašanje je samo, kako daleč bo šla globoka država pri obrambi svojih interesov. Se bo zdaj, ko ima svojega človeka za krmilom države, ponovno potuhnila v ozadje, ali bo kako drugače trajno zagotovila svojo absolutno prevlado?

Konec ameriških opozicijskih medijev?

Ameriški "alternativni" in pretežno spletni mediji, ki so opozicija globoki državi, bijejo plat zvona in opozarjajo na erozijo ameriške demokracije, saj se mnogi bojijo, da jim bije zadnja ura, kajti njihove platforme so usodno odvisne od internetnih velikanov, pri katerih gostujejo. Poglejmo samo nekaj naslovov iz stotin prispevkov ameriških opozicijskih medijev, ki sami po sebi kažejo, kam gre ameriška družba:

- Prihaja nova domača vojna proti terorizmu, vojna proti Trumpovim podpornikom;

- Joe Biden v inavguracijskem govoru prisega, da bo premagal "beli supremacizem" in "domači terorizem";

- Levica zahteva, da Trumpove podpornike zaprejo v koncentracijska taborišča;

- Levica zahteva "armado civilnih detektivov" za nadzor in poročanje o Trumpovih pristaših;

- Holivudske zvezde cefrajo Trumpa v zadnjih urah njegovega mandata: Je**te

vsakega Trumpovega volivca posebej;

- Schumer: "Trump ne bi smel imeti pravice, da še kdaj kandidira za predsednika";

- Kolumnist Washington Posta: Očistite Fox News kot to delamo s tujimi terorističnimi skupinami;

- Lincoln Project Schmidt: Trumpova Republikanska stranka ne bo pisala svoje zgodovine - mi jo bomo;

- James Comey: "Republikanska stranka mora biti požgana do tal ali spremenjena";

- Levica zahteva novo "tajno policijo", silo, ki bo vohunila za Trumpovimi podporniki;

- AOC (Alexandria Ocasio Cortez, članica kongresa) zahteva vladno regulacijo medijev;

- AOC v letu 2019: Marginalizirani ljudje nimajo druge izbire kot divjati - zavrnila je obsodbo Antife;

- Levica in globoka država navdušeni za uporabo orodja "vojna proti terorju" nad ameriškim ljudstvom;

- Levica zahteva "reprogramiranje" in "preobrazbo"  Trumpovih "opranoglavih" podpornikov;

- Aktivnosti za utišanje in reprogramiranje konservativcev dobivajo zagon;

- Tucker (komentator konservativne TV Fox News): Demokratska stranka načrtuje vojno zoper polovico Amerike. [2]

V ameriški "alternativni" (opozicijski) medijski sceni mrgoli člankov, ki opozarjajo na stopnjujočo se represijo nad drugače mislečimi Američani. Da je nova strategija ameriške levice (oziroma natančneje globoke države za njo) še kako resnična, kaže cenzorska politika spletnih velikanov, kot so Google, Twitter, Facebook idr, ki sistematično ne le cenzurirajo posamičnih prispevkov, temveč ukinjajo platforme, kanale in račune opozicijskih spletnih medijev, interesnih skupin in posameznikov, pri čemer mnogim novinarjem in lastnikom spletnih platform onemogočajo preživetje z delom v medijih. Cenzura in ukinjanje spletnih platform ter drugih načinov izražanja na spletu in drugod je napad na demokracijo in svobodo posameznikov in družbe. Zgodovina nas uči, da se to nikoli ne konča dobro.  

Toda globoka država, katere lovke sežejo tudi v civilno sfero, se, kot kaže, ne misli omejiti le na zatiranje informacij in medijske svobode, temveč omejuje svobodo drugače mislečih državljanov tudi na drugih področjih. New York Post poroča, da naj bi banka JP Morgan ukinila račune konservativnih aktivistov. [3] Opozicijski spletni časopis Trending Politics poroča, da so nekateri delodajalci odpustili Trumpove podpornike, ki so se udeležili protesta 6. januarja 2021 v podporo Trumpu. [4] V Ameriki je že doslej veljalo, da delodajalci lahko odpustijo zaposlene zaradi političnih razlogov. Ta praksa pa se bo, kot kaže, v prihodnosti še bolj razširila. 

Kdo so ameriški domači teroristi?

Na novo ustoličeni ameriški predsednik Joseph Biden je v svojem inavguracijskem govoru poudaril, da se mora Amerika soočiti z domačim terorizmom in da ga mora poraziti. Bo zdaj Biden začel preganjati skrajneže iz BLM (Black Lives Matter) in Antifa, ki so med nemiri v letu 2020 požgali okoli 700 stavb, na tisoče avtomobilov ter izvedli mnoga nasilna dejanja nad Američani, vse do umorov? Če je to mislil, ima zdaj že priliko, da svoje besede spremeni v dejanja. Antifa je namreč protestirala v Portlandu že na dan njegove inavguracije in napadla tamkajšnji sedež Demokratske stranke pod geslom: "Nočemo Bidena, hočemo maščevanje!" [5]  

Bo Biden ustregel Antifi? Ali bo morda ukrepal zoper Antifo v slogu rekla, da revolucija žre svoje otroke? Če je Biden s teroristi mislil zgolj na Trumpove pristaše (in provokatorje), ki so vdrli v Kapitol, je problem že rešen, saj so večino napadalcev že identificirali in pozaprli. Kot nenavadno zanimivost velja s tem v zvezi navesti, da prihajajo v zvezi z vpadom v Kapitol na dan nenavadni posnetki protestnikov, ki so vdrli v kongres. Kažejo namreč, da policija in kapitolski varnostniki niso ukrenili dobesedno nič zoper neoborožene protestnike, ki so se mirno sprehajali po palači ameriškega zakonodajalca, ne da bi jih kdo kakorkoli oviral. [6] 

Kot kažejo izjave demokratskih politikov, so potencialni teroristi prejkone vsi Trumpovi pristaši, to je volivci konkurenčne stranke, ki je pod Trumpom v določeni meri ušla nadzoru globoke države. Zdi se, da bo ameriška vojna proti domačemu terorizmu predvsem vojna proti Trumpovim podpornikom, prvi pa bodo na udaru oziroma so že opozicijski mediji. 

Popolna prevlada Demokratske stranke in globoke države

Nova strategija ameriške Demokratske stranke očitno stremi k popolni prevladi nad ameriško družbo. Mnogi demokratski politiki namreč zahtevajo pogrom nad Trumpovimi pristaši in njihovo "deprogramiranje", saj naj bi bili žrtve Trumpovega kulta. Politično-ideološko reprogramiranje oziroma indoktriniranje ljudi v edino pravilno mišljenje je v korenitem nasprotju celo z navidezno demokracijo, saj jo de facto odpravlja.

To je značilnost totalitarnih držav. 

Očitno postaja, da nepriznavanje Trumpove zmage v letu 2016 ni bilo le nasprotovanje "nemogočemu" Trumpu, kot so skušali prepričati ameriški demokratski politiki in mediji glavnega toka (mainstream) domačo in svetovno javnost, temveč gre za veliko več: gre za ohranitev supremacije globoke države nad ameriško družbo in ohranjanje njenega mednarodnega vpliva. Trump je namreč v veliki meri omejil tudi sodelovanje z nadnacionalnimi institucijami in z zavezniki iz Nato pakta. Med drugim ni začel nobene vojne, kar seveda ni noben plus z vidika interesov globalistične globoke države, katere cilj je ekspanzija njenega vpliva in bogatenje prek vojn. 

Demokrati bodo, kot vse kaže, v imenu in z blagoslovom globoke države zdaj uveljavili nekakšno Pax Americana na domačem terenu. Bistvo te politične pacifikacije bo ponovna osvojitev pozicij globoke države v Republikanski stranki, ki jih je Trump ogrozil, ter ponovna indoktrinacija Trumpovih volivcev, ki jih je bilo približno 75 milijonov, v duhu interesov globoke države oziroma vladajoče plutokratske elite. Izkušnje kažejo, da je najlaže poenotiti nacijo prek zunanjega sovražnika. Se obeta kaka nova ameriška vojna, ki bo med drugimi cilji zasledovala tudi poenotenje nacije na stališčih in interesih globoke države? Kakšni pravzprav so ti interesi? 

Skupni strateški interesi

Prvi strateški interes globoke države je seveda obvladovanje družbe in bogatenje njenih pripadnikov. Družba je hierarhično organizirana. Ima obliko piramide. Vrhnji nivoji piramide obvladujejo vse nivoje pod njimi, bogastvo družbe pa je porazdeljeno v obliki obrnjene piramide: relativno večji delež družbenega bogastva imajo tisti, ki so pri vrhu hierarhične piramide. To mora seveda tako ostati. 

Ameriška globoka država se ne zadovolji z dominacijo zgolj nad Ameriko. Njeni cilji so veliko širši. Njena ključna strategija se skriva izza pojma globalizem. V perspektivi gre za dominacijo plutokratske elite nad vsem svetom. Seveda ne samo s strani ameriške elite, temveč gre za dominacijo globalne plutokratske elite, ki ima svoje regionalne veje (evropsko, azijsko, pacifiško itd.). Zunanji izraz sodelovanja globalne elite so organizacije kot so Svetovni gospodarski forum, ki se vsako leto sestane v Davosu, aktiven pa je seveda čez vse leto. Podobna organizacija je tudi skupina Bilderberg, ki se prav tako sestane enkrat letno, pa Trilateralna komisija itd.

Globalna elita obvladuje tudi Organizacijo združenih narodov (OZN) s celo vrsto specialnih organizacij, ki izvajajo globalistično agendo na posameznih področjih, kot so na primer migracije, zdravstvena, prehrambena oziroma kmetijska politika itd., vse do finančne politike Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Iluzija bi bilo misliti, da so uradniki OZN, vključno z njenim generalnim sekretarjem, ter vodstvo Svetovne banke  in MDS avtonomne osebnosti, ki odločajo o politiki mednarodnih organizacij. So le izvajalci globalistične agende, ki jim jo narekuje globalna elita.    

Nervoza ameriške, evropske in sploh svetovne globalistične elite med Trumpovim mandatom je bila več kot razumljiva. Trump je skušal nič več in nič manj kot ustaviti izvajanje globalistične agende ter ponovno poveriti primat nacionalnim državam in zmanjšati pomen in vpliv nadnacionalnih ustanov. Večjega krivoverstva od tega ne bi mogel zagrešiti. Cilj evro-ameriških in ostalih globalistov je namreč odprava suverenosti nacionalnih držav prek odprave njihovih narodov s pomočjo ekscesnih migracij. V Evropi stremijo globalisti k oblikovanju unitarne skupnosti, to je Združenih držav Evrope, prek vsiljenih migracij in prek mešanja Evropejcev z migranti iz Afrike in Azije. Podoben načrt imajo v Severni Ameriki, kjer stremijo k mešanju Američanov predvsem z Latinoameričani. Od orientalizacije in afrikanizacije Evrope ter latinizacije Severne Amerike si globalistična elita med drugim obeta cenejšo delovno silo in bolj vodljivo ljudstvo, glavni cilj pa so nadalnje, interkontinentalne integracije, ki bodo nekoč v prihodnosti pripeljale do končnega cilja globalistov, ki je Svetovna država.

So suverenisti res fašisti?

Globalistična ideologija je ofenzivna, sodobni defenzivni nacionalizem oziroma suverenizem, kot ga je poosebljal Trump, pa je reakcija na ofenzivni globalizem. Vprašanje, ki se zastavi, je, kaj je bolj nevarno: ofenzivni globalizem ali defenzivni suverenizem. Ofenzivni globalizem vdira v življenja ljudi, ponekod z vojno (Bližnji vzhod, Afganistan), ponekod z vsiljenimi migracijami (Evropa, Amerika), ki avtohtonemu prebivalstvu zmanjšujejo varnost in nižajo življenjski standard, v daljši perspektivi pa pretijo z izginotjem avtohtonega prebivalstva. Prišleki v Evropo in Ameriko imajo namreč svojstvene kulturno-ideološke vzorce, zaradi katerih se praviloma težko ali sploh ne mešajo z avtohtnom prebivalstvom, zaradi visoke rodnosti pa ga postopno izrivajo. Suverenizem je očitno posledica in ne vzrok porajajočih se socialnih konfliktov, ki koreninijo v ofenzivnem globalizmu.  

Položaj je paradoksen: globalisti, ki s svojo agresivno politiko mečejo svet s stečajev, očitajo defenzivnim suverenistom, da so fašisti. Če pogledamo genezo nacifašizma, ki je med svetovnima vojnama nastal pod režijo plutokracije, postane hitro očitno, da so današnji globalisti nasledniki zgodovinskih nacifašistov, saj predstavlja njihovo trdo jedro plutokracija, ki je ustvarila nacifašizem, pri čemer je prav vseeno, če se imajo podporniki globalistične internacionale za antifašiste in antikapitaliste. Če se zavedajo ali ne, so na vrvicah kapitalistične plutokracije. Slednja se je do 2. svetovne vojne naslanjala na nacionalizem, iz katerega se je porodil nacifašizem. Ko je ta sprožil uničujočo svetovno vojno, se je odpovedala nacionalistični ideologiji in ustvarila novo, tej nasprotno ideologijo - globalizem, a z istim ciljem svetovne dominacije. Celo geslo, ki sintetizira dolgoročna strateška stremljenja plutokracije, je ostalo skoraj nespremenjeno. Nacifašistični Ordine nuovo / Neue Ordnung je postal globalistični New World Order - Novi svetovni red. Jutri se bo plutokracija oprijela kake nove ideologije, ki bo v skladu z njenimi interesi po svetovni dominaciji. 

Da so globalisti idejni dediči totalitarizma, se kaže tudi v tem, da se poslužujejo nasilja za doseganje svojih ciljev, od omejevanja svobode javne besede, odpuščanja iz političnih razlogov, podpiranja nasilnih grupacij, kot je Antifa, vse do vojn. Prav tako se to kaže prek spodbujanja ilegalnih migracij, tudi z vojnami, kar je podoben nasilen socialno-inženirski eksperiment s celimi državami in narodi, kot so jih izvajali nacifašisti. 

Nenačelna koalicija med plutokracijo in socialisti

Zdaj, ko je Biden prevzel krmilo države, se zastavlja vprašanje, kako se bo odvijal odnos znotraj Demokratske stranke med plutokratsko frakcijo, ki jo zadstopajo Joe Biden, Barack Obama, Hillary in Bill Clinton ter drugi, in socialistično frakcijo, ki jo zastopajo Bernie Sanders, Alexandria Ocasio-Cortez, Ilhan Omar in drugi socialisti. Slednji imajo namreč daljnosežne reformistične, protikapitalistične načrte, ki pa so v korenitem nasprotju z interesi plutokracije. Bržkone se bo izkazalo, da so socialisti le taktični sopotniki v boju zoper Trumpove suvereniste, ki jih bo plutokratska frakcija marginalizirala, čim jih ne bo več potrebovala. To ne velja le za ameriško nenačelno koalicijo med plutokracijo in socialisti, temveč tudi za podobne koalicije v Evropi in drugod.

Globalistična ideologija je morda učinkovita na gospodarskem področju, čeprav ima tudi tam vrsto negativnih učinkov. Demografski globalizem, ki se kaže v spodbujanju ilegalnih migracij in ustvarjanju multikulturnih družb, pa je socialno-inženirski eksperiment s povsem nepredvidljivimi posledicami. Nobene garancije ni, da bo izid tega epohalnega eksperimenta uspešen.

***

Revolucionarno dogajanje v Ameriki, kakršnemu smo bili priča v letu 2020, ki se bo, kot vse kaže, nadaljevalo v prihodnosti, je v določeni meri pogojeno z emancipacijskimi zahtevami prebivalstva neevropskega izvora. Emancipacijske zahteve manjšin so seveda legitimne, toda ni se moč ubraniti vtisa, da so že v izhodišču zlorabljene za interese globoke države. Zahteve po odpravi belega supremacizma in sistemskega rasizma so ravno prav (ne)določne, da je mogoče oba pojava odpravljati v nedogled, ne da bi se v tem pogledu karkoli zares spremenilo, razen seveda socialnega miru, ki bo stalno ogrožen, ustrahovanje in politično discipliniranje ljudi pa bo postalo sestavni del politične igre. Gre za strategijo napetosti, podobno vojni proti terorizmu, v kateri ni mogoče nikoli zmagati, omogoča pa stalno vzdrževanje družbene napetosti. To je klasičen primer taktike razdvajaj in vladaj (divide et impera), ki jo uporablja globoka država za doseganje svojih ciljev. 

Amerika postopno izgublja primat vodilne industrijske velesile ter družbe visoke splošne blaginje prebivalstva. Dohitevajo jo Japonska, Južna Koreja, Tajvan, nekatere evropske države in ne nazadnje Kitajska, ki je v nekaj desetletjih naredila preskok iz pretežno agrarne v visoko razvito industrijsko družbo. Trump je skušal ameriško relativno nazadovanje ustaviti z zoperstavljanjem globalistični agendi svetovne plutokratske  elite, a ga je slednja porazila, kolo zgodovine pa se bo posledično ponovno neovirano vrtelo v globalistični smeri. To je pomenljivo znamenje tudi za evropske nacionalne države, ki bodo po vsej verjetnosti tudi v prihodnje izpostavljene prekomernim migracijam, izgubljanju suverenosti v korist nadnacionalnih struktur in s tem postopnemu izginevanju evropskih narodov, kar vse so elementi dolgoročne globalistične agende. 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva.

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

________________

[1] Vir

[2] https://www.breitbart.com/, https://ussanews.com/News1/page/2/, https://clarion.causeaction.com/2021/01/19/washington-post-columnist-calls-for-fox-news-to-be-treated-like-foreign-terrorist-groups/, https://www.youtube.com/watch?v=UoT95B90cwU&feature=emb_logo, https://banned.video/watch?id=60088296534bc74ec789c7c6

[3] Vir

[4] Vir

[5] Vir

[6] Vir