Komentar

Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo

Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki jo živimo. Ta hip ni knjige, ki bi razpirala tako neposredno zavest o paradoksih, ki nam jih zastavlja virusna situacija. Pozor! Knjiga je napisana pred petimi leti. Odpira nam vprašanja umetnice, ki je s svojim skulpturalnim pionirskim delom že pred dvajsetimi leti prebodla kožo resničnosti. Zato je bilo logično, da je še bolj radikalizirala svojo bioumetnost. Prestopila je v polje filozofije z etičnimi vprašanji, ki jih sproža znanost s svojimi eksperimenti.

24.01.2021 05:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Polona Tratnik   modernizem   bioumetnost   Biooblast   Springer   etika   filozofija   umetnost

Foto: Polona Tratnik

Dr. Polona Tratnik je začetnica bioumetnosti v naši Republiki. Že to je ogromno.

Stil se dosledno izoblikuje v človeški spomin na takšen način, da izžareva ideje določenega časovnega obdobja. Umetnost pa načelno teži k temu, da v stilnem zamahu prepozna - resnico. Velikokrat se sprašujem, kako nam sploh uspe vzpostaviti umetniško celoto, ko pa imamo vedno pred seboj tako raznorodne in nepovezane dele, ki bivajo v prostoru kognicije. Več kot razvidno je, da se deli navkljub našem velikem znanju povežejo v naključno celoto. Nerazrešljivi, a očitni paradoksi so tisti, ki s pomočjo notranje ali zunanje montaže postanejo njeni povezovalni elementi. Notranja montaža je bližja tradicionalnim, zunanja pa razvojnim oblikam.

 

Šele retroaktivno, z analizo lahko vstopimo v stilne silnice. S svojimi raziskavami raziščemo vzroke in motivacije, ki so jih sprožile. Resnično velika skrivnost je čut za proizvodnjo aktualnega stila. Ta se v sedanjosti vedno znova prilagaja vizji bodočnosti. Stilu bodočnosti.

 

V današnjem komentarju bi vam rad poleg osrednje teme in vsebine knjige dr. Polone Tratnik Osvajanje telesa obnovil mojo misel, da je modernistični prelom primerljiv z renesančnim. Menim, da podobno kot renesančne časovne intervale lahko delimo tudi modernistične na zgodnji, visoki in pozni modernizem! Na zgodnji od leta 1895, z antidramo Kralj Ubu Alfred Jarrya, pa do leta 1970, ko v umetninško delo vstopi namesto barvnega pigmenta elektronski pixxel. Od leta 1970 do leta 1995 smo živeli tranzicijsko zarezo, ki smo jo poimenovali postmodernizem. V XXI. stoletju pa po postmodernistični zarezi živimo visoki (ekraniziran) modernizem. Tretje, pozno modernistično obdobje bo človeštvo živelo po analogiji z renesanso do sredine XXII. stoletja.

 

 

Projekcije visokega modernizma

 

Resnično želim razumeti, kakšne funkcije prevzema umetnost XXI. stoletja za to, da jih bo razvijala v XXII. stoletju. Ne pozabite, da smo preživeli že dvajset let novega tisočletja. Ideja povezovanja znanosti in umetnosti pa se intenzivno razvija. Na tem mestu zaključujem predolg uvod v komentar.

 

 

Narejeno v prvi petini XXI. za XXII. stoletje

 

Povod in vzrok za mojo današnjo teksturo je izvrstna knjiga Osvajanje telesa: biooblast z biotehnologijo, ki tematizira urgentne znanstvene koncepte visokega modernizma. Avtorica knjige dr. Polona Tratnik, odlična teoretičarka, ki je doktorirala iz filozofije. Na likovni akademiji je magistrirala iz kiparstva in diplomirala iz slikarstva.

 

S pomočjo njene knjige bom oblikoval današnji komentar z naslovom Končna destinacija - stil. Pomislite samo na odkritje mikroskopa in renesanso; na mikroskopski realizem. Na vse tisto, kar je omogočil mikročip v XX. stoletju. Saj poznate misel, da je visoki modernizem ekraniziran data realizem. Res je, razum nas dela človeške.

 

Lahko si predstavljate, da ne bom pred vami obnavljal knjige in idej, ki jih zastopa Polona Tratnik. Rad bi vas opozoril le na njeno odličnost, na njeno obsežno in večplastno delo. Dr. Polona Tratnik je začetnica bioumetnosti v naši Republiki. Že to je ogromno. Njene razprave so polne smiselne refleksije in kritičnega premisleka, ki z naborom novoveških idej zarežejo v razvojne umetniške prakse. 

 

Pred tednom dni sem po daljšem času prebiral njene knjige, ki jih imam na policah knjižnega kabineta. Navkljub temu, da spremljam njeno znanstveno in umetniško delo, sem spregledal njen velik dosežek izpred štirih let. Izdala je knjigo z naslovom Osvajanje telesa s podnaslovom Biooblast z biotehnologijo, ki je izšla pri vodilni mednarodni založbi Springer. Bolj, ko jo berem, bolj mi je jasno, da je njena tema - razmerje znanja (znanosti) do moči -impresivno smiselena.

 

Že v knjigi Umetnost kot intervencija je v besedilu Raziskovanje: znanstveno in umetniško zapisala:

 

"Med teoretičnim znanstvenikom in znanstvenikom eksperimentatorjem obstajajo razlike - eksperimentalno delo je povezano z delom tehnikov in laborantov, eksperimentator uporablja tudi roke in podobno kot kipar razvija intimen odnos do materije, s katero se bojuje, jo obvladuje in se zapleta z njo v odnos. V tem skupnem momentu, ki pravzaprav pomeni techne, najbrž ni težko razumeti, da so nekateri sodobni raziskovalni umetniki, ki so tako zelo razvili odnos do žive materije, da uporabljajo tudi dejanske žive materiale, ateljejska okolja pa zamenjali z biotehnološkimi laboratoriji, s tem pa tudi sami postali svojevrstni biotehnologi."

 

 

Trije fazni premiki

 

Modernistično telo je v prvi fazi telo, ki osvaja druga telesa, jih kolonizira. V drugi fazi pa telo kolonizira samega sebe. V celoti se podreja dataizaciji. Vedno bolj samega sebe kolonizira. S prostovoljno frustracijo se podreja nadzoru. Vedno bolj postaja zgolj globalistična koordinata. V tretji fazi pa se kot koordinata pusti vektorsko usmerjati. Politika telesa ni nič drugega kot nadzor in upravljanje s telesom. Inženirska uporaba biotehnologije sproža globinska vprašanja, ki zahtevajo od človeštva odgovore, ki niso ne enostavni in ne enoznačni. S poenostavitvijo lahko postanejo celo ideološko nasilni. Polona Tratnik se zaveda, da je poenostavljanje ideolški brutizem, ki vodi k data totalitarizmu, k uničevanju človeškega. Temeljita biopolitična analiza zmanjšuje tveganje, da se bo ta negativna projekcija dejansko materializirala.

 

Delo Polone Tratnik želi vzpostaviti izhodišča za premislek razvojne logike znanosti in umetnosti. V XXI. stoletju je to že mogoče navkljub naši trenutni virusni nemoči. Predvsem je to odgovorno etično dejanje. Pomembno je vedeti, da umetnost XXI. stoletja za razliko od svete neodgovornosti dadizma XX. stoletja s procesiranjem dataizma zastopa najvišjo stopnjo odgovornosti.

 

To dokazuje tudi delo Polone Tratnik. Ko se srečaš z njenim premislekom, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki jo živimo. Menim, da ta hip ni knjige, ki bi razpirala tako neposredno zavest o paradoksih, ki nam jih zastavlja virusna situacija. Pozor! Knjiga je napisana pred petimi leti. Odpira nam vprašanja umetnice, ki je s svojim skulpturalnim pionirskim delom že pred dvajsetimi leti prebodla kožo resničnosti. Zato je bilo logično, da je še bolj radikalizirala svojo bioumetnost. Prestopila je v polje filozofije z etičnimi vprašanji, ki jih sproža znanost s svojimi eksperimenti. Pred nami se razprejo historično-etična vprašanja o znanstvenem eksperimentu nasploh. V tem smislu se z analogijo odprejo tudi kritična vprašanja o zgodovini eksperimenta v polju umetnosti.

 

V polju znanstvene zgodovine eksperimenta je zaporedje razvidno recimo, ko znanstvenik poseže v genom in lahko njegovo delovanje postane polje manipulacije neslutenih razsežnosti. Znanstve operacije so prepolne etičnih vprašanj. Na tem mestu nastopi Polona Tratnik. Njena izhodiščna pozicija, ki izhaja iz umetnosti, postane v polju filozofije znanosti izjemna prednost. Saj je ravno umetnik tisti, ki operira s paradoksi. Ti ga osvobajajo. Ne dovolijo mu, da se ujame v zanko binarnega poenostavljanja. To pa je že ogromno. Vse umetniške akademije sveta svoje študente usposabljajo za kritično opazovanje človekove pozicije na tem svetu. Pripravljajo ga, da odgovorno ravna s svojo svobodo. Knjige Polone Tratnik s svojo preglednostjo in istočasno kompleksnostjo projecirajo smiselne dele, ki že v tem trenutku projecirajo stile XXII. stoletja.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382