Razkrivamo

Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!

To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede odprave neustavnosti volilnega sistema, pomeni hudo kršitev načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, kršitev načela pravna države ter kršitev načela enakosti pred zakonom (oziroma enakosti volilne pravice). Zakonodajalec bi moral svojo dolžnost izpolniti do 21. decembra 2020, vendar je ni. Podobno ravnanje si je privoščil že pred dvema desetletjema, ko je ignoriral odločbo, po kateri bi moral uzakoniti na referendumu potrjeni večinski volilni sistem. Tokratno ravnanje zakonodajalca torej ni prvo takšno, je pa zagotovo zelo sporno, saj pomeni nadaljevanje huda anomalije glede volilnih okrajev, ki se zelo razlikujejo po številu volilnih upravičenev, kar nekaterim volivcem daje en glas, drugim pa skoraj štiri. Po besedah ustavnega sodnika Klemna Jakliča je to nedopustno in očitno protiustavno kršenje temeljnega demokratičnega postulata enakosti volilne pravice kot človekove pravice – in to v trajanju več kot dvajset let.

Takšna situacija predstavlja tudi poseben izziv na predsednika republike, ki načeloma ne bi smel razpisati volitev ob neustavnem volilnem sistemu, kajti v nasprotnem bi prišlo do nove kršitve pravnega reda, saj bi predsednik kot organ v strukturi državne oblasti ravnal nezakonito in protiustavno. Zaradi tega ima Borut Pahor prav, ko opozatja, da bodo prihodnje volitve v Državni zbor "najpomembnejše politično vprašanje slovenske demokracije" ter "najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije".

30.01.2021 07:03
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   volitve   zakon o volitvah   Državni zbor   Borut Pahor   ustavno sodišče   volivci   Uradni list   enakost   odločba   Beneška komisija   Hrastnik   Grosuplje  

Foto: Mediaspeed

Obstoječa volilna zakonodaja je protiustavna, saj enim volivcem daje en glas, drugim pa skoraj štiri. Takšna kršitev načela enakosti volilne pravice kot človekove pravice traja že več kot 20 let!

Predsednik republike Borut Pahor v luči legalnosti, legitimnosti in ustavnosti naslednjih volitev v Državni zbor znova in znova poudarja, da je "to zdaj najpomembnejše politično vprašanje slovenske demokracije" (sporočilo za javnost 18. 11. 2020, vir) oziroma "najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije" (mnenje in stališče na 14. seji Državnega zbora 18. 6. 2020, vir in vir). Navedena hipoteza kaže, da se predsednik sooča s težavami, ki se mu bližajo kot organu v strukturi državne oblasti ob ustavnih pooblastilih in odgovornostih, da razpisuje volitve v državni zbor in razglaša zakone.

 

Prvi neusahljivi vir bližajočih se težav je dejstvo, da je ostal neizvršen pravnomočen izrek odločbe Ustavnega sodišča številka U-I-32/15-56 z dne 8. 11. 2018 (vir). Dodaten vir težav je odločba sama po sebi, saj lahko kaže na dopustitev volilnega sistema z na primer volilno močjo glasu volivca iz volilnega okraja Hrastnik v razmerju skoraj 4:1 nasproti moči volivcev iz nekaterih drugih volilnih okrajev. Nadaljnji vir je prav tako neizvršen izrek pravnomočne ustavnosodne odločbe, številka U-I-12/97 z dne 8. 10. 1998 (vir), ki ni razveljavljen. Neusahljivi vir težav so tudi mnenja nekaterih državnih politikov, da za sprejem in razglasitev zadostuje večina glasov vseh poslancev, čeprav je zahteva evropske volilne dediščine, da meje volilnih območij določa zakon na ravni ustave, zahteva 4. odstavka 80. člena Ustave (vir) pa, da volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Ob navedenem so poseben vir bližajočih se težav ustavne pristojnosti in odgovornosti predsednika republike glede razpisa volitev v državni zbor in razglasitve zakonov (primerjaj 1. in 2. alineja 1. odstavka 107. člena Ustave).

 

 

Problem neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2018

 

Prvi neusahljivi vir bližajočih se težav je dejstvo, da je še danes neizvršen pravnomočni izrek ustavnosodne odločbe, številka U-I-32/15-56 z dne 8. 11. 2018, ki je bila objavljena v Uradnem listu 21. 12. 2018 (vir). Uradna objava je eden od pogojev za obvezno učinkovanje pravnih posledic ustavnosodne odločbe (primerjaj 3. odstavek 161. člena ustave s 1., 42. in 43. členom Zakona o ustavnem sodišču – vir). 

 

Po obstoječem volilnem sistemu se po eni strani voli 88 poslancev po proporcionalnem sistemu tako, da se pred volitvami potrdijo liste kandidatov, na kar se v 11 volilnih okrajih vsake od 8 državnih volilnih enot glasuje o kandidatu, kar predstavlja hkrati glas za kandidatovo politično listo, nato se glasove v okrajih združi po matičnih enotah in izračuna število mandatov, ki pripadajo posamezni listi, po Droppovi in d'Hondtovi enačbi, z liste pa so kandidati izvoljeni po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju. Po drugi strani se 2 poslanca narodnih skupnosti voli v 2 posebnih volilnih enotah, kjer je kandidat z največ glasovi oziroma točkami izvoljen za poslanca. 

 

V ustavnosodni zadevi je šlo za postopek na zahtevo Državnega sveta (številka 004-01/15-13 z dne 25. 2. 2015 za začetek postopka za oceno ustavnosti (vir)), ki so jo državni svetniki sprejeli na pobudo kolega dr. Zorana Božiča (vir), v katerem je Ustavno sodišče 8. 11. 2018 odločilo, da ocenjevane določbe Zakona o volitvah v Državni zbor (vir) niso v neskladju z Ustavo in zavrglo zahtevo za presojo novele 80. člena Ustave (vir). Dodatno je odločilo, da so v neskladju z Ustavo določbe 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (vir), in naložilo, da mora Državni zbor ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu (3. in 4. točka izreka). 

 

Rok za ustavnosodno naloženo izvršitev se je glede na datum uradne objave (21.12.2018), brezuspešno iztekel 21. decembra 2020, zato je zakonodajna veja oblasti v neustavni zamudi. Glede na vsebino gre pri tej opustitvi izvršitve za hudo sistemsko kršitev, kajti "pravilo, da morajo državni organi in nosilci javnih pooblastil (tako kot vse fizične in pravne osebe), vključno z zakonodajalcem, upoštevati, spoštovati in izvrševati sodne odločbe, tudi odločbe Ustavnega sodišča, je eden temeljnih postulatov pravne države in srž ustavne demokracije. Nespoštovanje sodnih odločb pomeni zanikanje vladavine prava in vzpostavljanje vladavine nevezane in neomejene volje" (vir).

 

Temeljno merilo za ocenjevanje nastalih okoliščin je Ustava, skupaj s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Deklaracijo ob neodvisnosti in Ustavnim zakonom o izvedbi Temeljne ustavne listine (vir) ter njihovimi novelami, vključno z njihovimi interpretacijami v tistih odločbah Ustavnega sodišča, ki so ustavno skladne. Okoliščina, da v zadevi Državni zbor kot zakonodajni organ v strukturi delitve državne oblasti ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča kot organa ustavnosodne veje oblasti glede odprave neustavnosti volilnega sistema, pomeni hudo kršitev treh temeljnih ustavnih osišč za delovanje te države kot demokracije. Ta kršena osišča so demokracija z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in (ustavno)sodno, pravna država in izonomija oziroma enakost pred zakonom, slednje pa v zadevnem kontekstu pomeni izonomijo oziroma enakost volilne pravice, ki je čisti nukleus, bit za delovanje te države kot demokracije, saj imajo oblast državljani, ki jo izvršujejo z volitvami, na katerih jo podeljujejo (poslancem) pooblaščencem ob mehanizmu medsebojno enake moči volilnih glasov. 

 

 

Problem odločbe iz leta 2018 same po sebi

 

Nadaljnji vir hudih težav je ustavnosodna odločba U-I-32/15-56 z dne 8.11.2018 sama po sebi. Dopušča sklepanje o primernosti ugotovljenega dejanskega stanja volilnega sistema, v katerem se kaže na primer volilna moč glasov volivcev iz volilnega okraja Hrastnik v razmerju skoraj 4:1 (3,73:1) nasproti moči volivcev iz nekaterih drugih volilnih okrajev, kar kaže na 373-odstotno odstopanje oziroma magnitudo neenakosti volilne moči volivca v razmerju skoraj 4 glasove v enem volilnem okraju nasproti moči enega glasu v drugem. To kaže na očitno in hudo kršitev osiščnega ustavnega mehanizma izonomije oziroma enakosti volilne pravice.

 

V zadevi je Državni svet z zahtevo številka 004-01/15-13 z dne 25.2.2015 med drugim zahteval presojo 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot in 1., 2. in 20. člena Zakona o volitvah v Državni zbor. Zahtevo je oprl na podatke po priloženi Preglednici rezultatov lanskoletnih predčasnih volitev v Državni zbor (vir). Ob odločitvi za 20-odstotno toleranco je dobil povprečno velikost volilnega okraja od 16.000 do 24.000 volilnih upravičencev in opozoril, da so se v letu 2014 volilni okraji zelo razlikovali po številu volilnih upravičencev, tako da je odstopanje na primer med volilnim okrajem Hrastnik (volilna enota Celje) z 8.301 volilnimi upravičenci in volilnim okrajem Grosuplje (volilna enota Ljubljana Bežigrad) s 30.991 volilnih upravičencev, skoraj 4:1 (3,73:1). Podatki kažejo, da so po moči predimenzionirani tudi nekateri drugi volilni okraji, na primer Trbovlje in Zagorje

 

Poleg tega je v postopku Ustavno sodišče pridobilo podatke Državne volilne komisije (DVK) in ugotovilo, da je bilo za volitve v Državni zbor povprečno v posamezni volilni imenik leta 2011 vpisanih 19.428 volivcev, s tem, da je bilo na primer v Hrastniku vpisanih 8.527 volivcev, v Grosupljem pa 30.381 volivcev, v letu 2014 je bilo to povprečje 19.467 (s tem, da je bilo v Hrastniku vpisanih 8.301, v Grosupljem pa 30.991 volivcev). Postopkovno dejansko stanje kaže na očitno razliko v letu 2011 med volilno močjo na primer volivca Hrastnika v razmerju skoraj 4:1 (3,56:1) proti moči volivca Grosupljega in v letu 2014 prav tako 4:1 (3,73:1), kar je huda sistemska kršitev enakosti volilne pravice. 

 

Da gre za očitno in hudo kršitev enakosti aktivne volilne pravice, je opozoril ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v delno odklonilnem in delno pritrdilnem ločenem mnenju, številka U-I-32/15-68 z dne 30. 11. 2018, saj se " […] nekaterim volivcem daje en glas, drugim pa skoraj štiri [, odstopanje je] 373-odstotno […] To pa je radikalno, nedopustno in očitno protiustavno kršenje temeljnega demokratičnega postulata enakosti volilne pravice kot človekove pravice – in to v trajanju več kot dvajset let […]".  (cit. po viru). 

 

Toda v odločbi U-I-32/15-56 z dne 8.11.2018 se je ocenitev te magnitude kršitve zaobšlo tako, da se je ugotovilo le kršitev splošnega načela pravne države, opustilo pa konkretno ocenitev ugotovljenega razmerja 4:1, ki kaže na hudo neenakost volilne moči glasov (primerjaj 54. točko obrazložitve). To po vsebini kaže na hudo kršitev enakosti aktivne in pasivne volilne pravice iz 2. odstavka 43. člena v povezavi z 2. odstavkom 80. člena Ustave, skladno s katerimi mora imeti glas vsakega volivca enako vrednost, vsak volivec imeti samo en glas in njegov glas ne sme imeti nobene prednosti pred drugimi volivci. Postopkovno pa opustitev kaže na kršitev pooblastila in odgovornosti Ustavnega sodišča kot sodnega organa v strukturi delitve oblasti za odločanje o skladnosti zakonov z ustavo in z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava po 1. in 2. alineji 1. odstavka 160 člena Ustave. 

 

V Sloveniji se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno (8. člen Ustave). Zadevne okoliščine kažejo na kršitev neposredne uporabe več ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, na primer 3. člena Protokola z dne 20.3.1952 (vir, stran 264) h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4.11.1950 (isti vir), ki sta bila v Državnem zboru ratificirana 31.5.1994 in uradno objavljena 13.6.1994 (vir), mednarodno ratificirana pa 28.6.1994 (vir, stran 287). 

 

Navedene okoliščine kažejo na kršeno temeljno načelo evropske volilne dediščine ("the underlying principle of Europe's electoral heritage"), ki je mednarodnopravno precizirano v Zakoniku dobre prakse v volilnih zadevah s Smernicami in Pojasnilnim poročilom, ki ga je sprejela Evropska komisija za demokracijo skozi pravo oziroma Beneška komisija na sejah dne 5. in 6. 7. ter 18. in 19.10.2002 (vir) na podlagi poziva v točki 6.2. Resolucije Parlamentarne skupščine, številka 1264 (2001) z dne 8.11.2001 (vir), sprejete na podlagi 29. člena Statuta Sveta Evrope z dne 5.5.1949 (vir, stran 118), h kateremu je Slovenija mednarodno pristopila 14.5.1993 (vir, stran 456) ob ratifikaciji v Državnem zboru 15.4.1993 in uradni objavi 7.5.1993 (vir). Şestavni del Zakonika so temeljna načela evropske volilne dediščine, ki z vidika enakosti volilne pravice vključuje zahtevo, da mora imeti vsak volivec v principu en glas in zgolj en glas (primerjaj I.2.1. Smernic in točko 11 Pojasnjevalnega poročila). 

 

Kršen je temelj evropske volilne dediščine, ki je hkrati historični temelj slovenske volilne dediščine, ki je impliciran že v pisateljski tezi IV.2. Tez za Ustavo Republike Slovenije iz aprila 1988, ki se glasi: "Poslanci se volijo po volilnih okrajih s splošnim, neposrednim in tajnim glasovanjem" (cit. po viru, stran 105).

 

 

Problem pravnomočnosti odločbe iz leta 1998

 

Nadaljnji vir težav je izrek ustavnosodne odločbe, številka U-I-12/97 z dne 8.10.1998, ki je uradno objavljena od 4.12.1998 in pravnomočna (vir), ki ni niti razveljavljen niti izvršen, kar kaže na kršitev 158. člena (pravnomočnost) Ustave.

 

 

V že navajani zadevi U-I-32/15-56 je Državni svet zahtevo z dne 25.2.2015 na javni obravnavi z dne 7.11.2018 razširil s predlogom za presojo ustavnosti leta 2000 noveliranega 5. odstavka 80. člena Ustave, ker naj bi z njim Državni zbor izigral leta 1996 referendumsko izraženo voljo ljudstva glede večinskega volilnega sistema. Očitek Državnemu zboru je očitno utemeljen, saj je bila referendumska volja ustavnosodno potrjena in naložena v izvršitev Državnemu zboru z izrekom odločbe Ustavnega sodišča, številka U-I-12/97 z dne 8.10.1998. 

 

Razširjeno zahtevo z dne 7.11.2018 je Ustavno sodišče z odločbo U-I-32/15-56 z dne 8.11.2018 zavrglo (točka 5. izreka). To zavrženje je sicer skladno z na primer obrazložitveno prakso tega sodišča iz točke 10 obrazložitve sklepa, številka U-I-204/00-6 z dne 14.9.2000 (vir), po katerem je s sprejemom ustavnega zakona z dne 25.7.2000 prenehala pravna vezanost Državnega zbora na odločbo Ustavnega sodišča številka U-I-12/97 z dne 8.11.1998. Vendar je treba opozoriti, da v obrazložitvah Ustavno sodišče ni bilo osredinjeno v na temeljno ustavni ravni bistveno okoliščino, ki se kaže v izogibanju Državnega zbora kot zakonodajne veje oblasti izvršitvi s strani ustavnosodne veje oblasti naložene mu obveznosti, kar bo osvetljeno v nadaljevanju. 

 

Še prej je treba opozoriti tudi na obrazložitveno pomanjkljivost v postopku Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija), h izvedbi katerega je komisijo v imenu Vlade Republike Slovenije pozval predsednik te vlade dr. Andrej Bajuk v pismih z dne 21.7. in 7.9.2000 (primerjaj vir), o čemer je komisija sprejela Mnenje številka CDL-INF (2000) 13 z dne 16.10.2000 o ustavnih amandmajih glede zakonodajnih volitev v Republiki Sloveniji, katerega sestavni del sta Priloga I s prispevkom člana komisije dr. Petra Jambreka "v zastopstvu" ("on behalf") Vlade, ob sodelovanju s Klemnom Jakličem, in Priloga II s pripombami Tine Bitenc Pengov za  Državni zbor (vir). 

 

Po mnenju Beneške komisije Državni zbor s sprejemom ustavnih amandmajev z dne 25.7.2000 ni deloval v nasprotju z evropskimi demokratičnimi standardi, toda v sklepni obrazložitvi je mnenje izrecno oprto le na štiri vidike ("in view of") – o nujnosti hitrega odziva pred bližajočimi se volitvami v izogib paralizi državnega demokratičnega delovanja, o delovanju Državnega zbora kot ustavodajalca (constituant), zadevni referendum z dne 8.12.1996 pa je bil le "predhodno" zakonodajnega značaja, o delovanju Državnega zbora skladno s pooblastilom za spreminjanje Ustave (169. člen), ter o odgovornosti Državnega zbora vezani na prihajajoče volitve. 

 

Ob tem se postopkovna pomanjkljivost mnenja Beneške komisije kaže v tem, da se v sklepni uvid ni vzelo na temeljno ustavni ravni bistvene okoliščine zadeve. Le-ta se kaže v tem, da je Državni zbor v svojih postopanjih v položaju ustavnosodne zamude in izogibanja izvršitvi naloga iz izreka odločbe Ustavnega sodišča številka U-I-12/97 z dne 8.10.1998, ki je uradno objavljena in pravnomočna (158. člen Ustave). Ta opustitev kaže, da je tudi Beneška komisija postopkovno obšla temeljno načelo tako evropskih demokratičnih standardov, kakor tudi v zadevi presojane slovenske Ustave, o dolžnem spoštovanju pravnomočnih ustavnosodnih odločb s strani vseh organov v sistemu delitve državne oblasti. 

 

Po vsebini se je Državni zbor v svoji zamudi leta 2000 izognil izvršitvi leta 1998 mu ustavnosodno naložene uzakonitve rešitve o večinskem volilnem sistemu, sprejete na zakonodajnem referendumu leta 1996 (primerjaj 2., 3., 4. in 5. točko izreka odločbe). V teh okoliščinah zakonodajna veja oblasti negira temeljne ustavne mehanizme demokracije z delitvijo oblasti in pravne države s spoštovanjem izvršitve pravnomočnosti (156. člen Ustave) naloga ustavnosodne veje oblasti. Da gre za namerno izigravanje, se kaže v tem, da je najprej prišla zakonodajna oblast z neizvršitvijo pravnomočnega ustavnosodno naloženega ji sprejema zakonodaje o večinskem volilnem sistemu v neustavno zamudo. V tem položaju se je nato izigralo še nadaljnji ustavni mehanizem o pooblastilu za začetek postopka za spremembo Ustave (168. člen) in sprejelo diametralno nasprotno vsebino od sodno naloženega večinskega volilnega sistema, tj. proporcionalni volilni sistem. 

 

Te bistvene okoliščine zadeve v temelju onemogočajo kakršnokoli pristno argumentacijo o domnevni ustavni skladnosti zadevnega postopka v Državnem zboru, ki je bil uveden 25.1.2000 z vložitvijo Predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije v smeri ustavne določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev (URS/IV), EPA 1052-I, vloženega prvotno s strani 30 poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (vir in vir), in zaključen 25.7.2000 na 53. izredni seji Državnega zbora z izglasovanjem predloga ustavnega zakona in odloka o njegovi razglasitvi (vir) ter uveljavitvijo Ustavnega zakona o dopolnitvi 80. člena Ustave Republike Slovenije (vir). 

 

Postopek za sprejem novele 80. člena Ustave iz leta 2000 je v teh okoliščinah v temelju nasproten evropskim demokratičnim standardom in temeljnim ustavnim standardom delovanja te države. Slednje in učinkovanje neizvršenega izreka ustavnosodne odločbe U-I-32/15 z dne 8.10.1998, ki ni razveljavljen, sta neusahljivi vir težav še danes.

 

 

Problem dvotretjinske večine za določanje meja volilnih območij

 

Nadaljnji vir težav so očitno vprašljiva mnenja nekaterih državnih politikov v zvezi z izpolnitvijo odločbe Ustavnega sodišča številka U-I-32/15-56 z dne 8.11.2018. Primer je mnenje predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča z dne 21.12.2000 na srečanju štirih predsednikov, po katerem "[…] če želimo implementirati ustavno odločbo […] v sprejem sprememb volilnih okrajev. Čeprav za spremembo takšnega zakona ni potrebna večina kot na primer za ukinitev volilnih okrajev […]" (vir, čas od 9:59 dalje). 

 

Mnenje kaže, da naj bi za sprejem in razglasitev z ustavnosodno odločbo naložene spremembe 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ki določa meje volilnih območij, zadostovala večina glasov vseh poslancev. To je vprašljivo, saj je izrecna zahteva 4. odstavka 80. člena Ustave (vir), da "volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev"

 

Poleg tega se kaže mnenje predsednika Državnega zbora tudi v nasprotju s temeljnim načelom evropske volilne dediščine iz že citiranega mednarodno zavezujočega Zakonika dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je sprejela Evropska komisija za demokracijo skozi pravo oziroma Beneška komisija. V nasprotju je z zavezujočo Smernico II.2.b., ki med pogoji za implementacijo temeljnih elementov volilnega prava ("the fundamental elements of electoral law") vključuje tudi določanje meja volilnih območij ("the drawing of constituency borders"), kar vključuje zahtevano minimalno raven regulative ("regulatory level"), po kateri morajo biti zapisani v ustavo ali na ravni, višje od navadnega zakona ("should be written in the constitution or at a level higher than ordinary law"). 

 

Po 64. točki Pojasnjevalnega poročila k Zakoniku je potrebno v praksi posebej varovati ("protecting") nekatera specifična pravila volilnega prava, zlasti tista, ki pokrivajo volilni sistem sam po sebi ("voting system per se"), sestavo volilnih komisij in določanje meja volilnih območij, saj ti trije elementi pogosto izpadejo kot odločilni dejavniki volilnih rezultatov, kar nalaga posebno skrb v smeri preprečevanja možnosti manipulacije. 

 

Navedena zavezujoča načela evropske volilne dediščine so skladna z zahtevo slovenske Ustave po dvotretjinski večini vseh poslancev tako glede sprememb elementov volilnega sistema (4. odstavek 80. člena Ustave), kakor tudi glede aktov o spremembi ustave  (169. člen Ustave).

 

 

Problem pooblastil in odgovornosti predsednika republike

 

Vse navedene okoliščine so neusahljivi vir težav ob naslednjih volitvah v Državni zbor zaradi neskladnosti s temeljnimi ustavnimi mehanizmi delovanja te države in načeli evropske volilne dediščine. Ob teh je poseben vir težav vezan na ustavne pristojnosti in odgovornosti predsednika republike kot organa v strukturi državne oblasti glede razpisa volitev v državni zbor in razglasitve zakonov. Zakona, pri katerem so protiustavne ovire za njegovo razglasitev, namreč ni mogoče ustavnoskladno razglasiti in objaviti, volitev v Državni zbor ob neustavnosti zakonodaje glede enakosti volilne pravice in mej volilnih območij pa ne ustavnoskladno razpisati. 

 

V kolikor bo predsednik republike v nastalih okoliščinah sprejel lasten oblastni akt in razglasil zakon, ki bi bil sprejet po zgoraj osvetljenem neustavnem postopku oziroma z neustavno vsebino, ali razpisal volitve v Državni zbor ob neustavnih zakonskih elementih volilnega sistema, bo nastopila nadaljnja stopnja temeljne neustavnosti, tokrat zaradi akta predsednika republike kot organa v strukturi državne oblasti. To kaže na stopnjevanje kršitev treh temeljnih ustavnih jeder za delovanje te države kot demokracije – demokracije z delitvijo oblasti, pravne države in izonomije oziroma enakosti pred zakonom glede enakosti volilne pravice, ki je čisti nukleus, bit za delovanje mehanizma demokracije. 

 

S tem je splet virov težav ob bližajočih se volitvah v Državni zbor osvetljen, uvodna hipoteza predsednika republike, po kateri je to "zdaj najpomembnejše politično vprašanje slovenske demokracije" oziroma "najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije", pa je utemeljena.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.749
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.411
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.504
04/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.360
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.995
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.237
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.241
08/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.197
09/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.191
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.121