Komentar

Primer Navalni ali zgodba o "demokratizaciji" Rusije, ki bi se začela in končala na sibirskih naftnih poljih

Ko izbiramo med opcijama podpore Navalnemu in ignoriranja tovrstnih pobud, je potrebno opraviti vsakokratno konkretno tehtanje po cost-benefit principih. Ali je večja škoda ne podpreti osebe, ki je morda neupravičeno v zaporu, ali pa pritiskati na Rusijo v sklopu končnega cilja vojaške in vsake druge nadvlade nad njo?! Pot v pekel je praviloma tlakovana z dobrimi namerami. Peticija, ki jo bomo ali je ne bomo naslovili na ambasado Rusije, je torej najmanj pomembna za Ruse in najbolj za nas same.

29.01.2021 06:30
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Rusija   Putin   Aleksej Navalni   levica   Georg Soroš   Irak   Sadam Husein   Tony Blair   Slovenija   Italija

Peticija, ki jo bomo ali je ne bomo naslovili na ambasado Rusije, je torej najmanj pomembna za Ruse in najbolj za nas same. 

Trenutno poteka aktivnost priprave peticije za izboljšanje položaja priprtega političnega aktivista, predsedniškega kandidata in oporečnika kremeljskemu režimu. Prisotni sta dve vrsti mnenj; po prvih naj se Slovenija ne vmešava v notranje ruske zadeve, po drugih pa naj stori ravno to, kajti s tem se utrjujejo splošne, univerzalne človekove pravice, zamejitev katerih znotraj državnih meja ni sprejemljiva.

 

Uvodoma razčistimo dve vprašanji. Najprej, kdo sploh je Aleksej Navalni? Odgovor je preprost in jasen: še ena izmed marionet naddržavnega, globalnega, neoliberalnega imperija, katerega na simbolni ravni predstavlja Georg Soros, v katerega je vpet trust svetovnih vladarjev vsega. Ljudi, premoženja, intelektualne lastnine, svobode. Kjer je v osnovi celote dejavnosti zgolj in le obvladovanje svetovnega gospodarstva in  materialnih dobrin (vključno z ruskim) s popolno nadvlado manjšine nad večino ter primerno temu z uničevanjem vsega, kar je avtohtono človeško, intelektualno, uporno, zavedno. Če bi Aleksej Navalni ne pripadal tej agendi, če bi bil pošten, samostojen, patriotski oponent, bi zanj gotovo ne slišal nihče, zanj se ne bi podpisovale nikakršne peticije podpore, tudi če bi ždel v najhujših zaporih desetine let. Navalni je uporaben kot propagandni vzvod za rušenje Rusije in njene samostojnosti, upornosti centrom globalne moči. Kot Sakašvili, Juščenko ali kdorkoli iz spektra slovenske "levice". Navalnega podpirajo iste sile desne ali neoliberalne agende, ki so podprle rušenje Janeza Janše zaradi domnevne diktatorske drže, dušenja svobode tiska in podobnega. To so isti, ki desetletje udrihajo po Orbanu, poljskih voditeljih ter vseh, ki branijo interese lastnega naroda pred naddržavno agendo vladajočih.

 

Kdo pa je Vladimir Putin? Del politike, ki po eni strani skrbi za jačanje Rusije, njenih vojaških, političnih, gospodarskih resursov ter s tem oponira naddržavni agendi, po drugi strani pa skrbi za interese tako imenovane familije - sloja razbohotenih bogatašev, ki so pokradli ruske razvojne potenciale, jih prenesli na račune naddržavnih tvorb in ki se na račun povprečnih, siromašnih Rusov preseravajo po Miamiju, Londonu in podobnih babilonskih prestolnicah.

 

 

II.

 

Po nujnem uvodnem prikazu konteksta se je najbolje kar neposredno usmeriti v jedro zadeve. Tisti, ki trdijo, da so človeške pravice univerzalne, nevezane na teritorialne okvirje, imajo načeloma gotovo prav. Tudi avtor se zlahka pridružujem sklepanju, da je potrebno prispevati k zaščiti pravic oseb širom sveta, če so politični aktivisti ali kdorkoli drug. Nedopustno bi bilo molčati nad primeri grobega poseganja v sodobne vrednote, zapisane v pravnih redih razvitih svetovnih držav. Če obstaja stvaren sum, da se zapisani Navalni nahaja v zaporu kot žrtev nenačelnega političnega pregona, se mora vsa svetovna javnost angažirati na temo rahljanja pritiska nanj. Enako kot v primerih Chealsea Manning, Eric Snowden, Julian Assange, Robert James Fisher in podobni. Avtor prispevka sem podpisal desetine spletnih in drugih peticij za svobodo osebam, ki so (podobno kot Janez Janša in ostali leta 1988) žrtvovali sebe in bližnje, da bi razkrili nedopustne državne politično-vojaške skrivnosti. Daljnega leta 1977 sem v Stuttgartu protestiral pred tamkajšnjim zaporom, v katerem so državne oblasti umorile zapornico Gudrun Esslin ter jo pokopale naskrivaj v rodni vasici, kakor vampirja s pretvezo, da se je obesila. Varovanje človekovih pravic širom sveta je torej nesporna človeška institucionalna dolžnost, predstavlja solidarnost na najširši ravni. 

 

Vendar je eno načelna raven, nekaj povsem drugega pa nenačelna. Celotna človeška zgodovina je namreč prenatrpana primerov manipulacije, zlorabe bojev za človekove pravice na ozemlju drugih držav. Selektivna raba, izbira žrtev državnega terorja nedemokratičnih oblasti kot uvod v vojaške in druge posege zgovorno kaže na primarno namero tovrstnega pritiskanja na države, ki ne ustrezajo demokratičnemu gonu sorošijade. Ni daleč napad na Irak zaradi domnevnega posedovanja kemičnega orožja, v povezavi s katerim je soroševec Tony Blair izrekel esencialen stavek: "Svet brez Sadama Husseina je zagotovo boljši."

 

Uničenje suverene države, milijoni nedolžnih žrtev so sprejemljiva cena za to, da je oseba, ki v agendi Tonija Blaira predstavlja negativca, odstranjena. Država razbita ter seveda mimogrede njena naravna bogastva razgrabljena. Zakaj se je isto zgodilo Moamerju el Gadafiju, ni jasno vse do danes, če odmislimo dejstvo, da je nameraval umakniti zlate rezerve iz francoskih bank. V enaki smeri bi potekala "demokratizacija" Rusije, ki bi se začela in končala na sibirskih naftnih poljih, pri čemer bi bil ruski narod bistveno bolj onesrečen, kakor je sedaj pod vodstvom "familije", tisoči oponentov naddržavni multilaterali bi neopazno gnili po zaporih (dosti huje od Navalnega), na kršenje človeških pravic seveda ne bi več opozarjal nihče.

 

 

III.

 

Ko torej izbiramo med opcijama podpore Navalnemu in ignoriranja tovrstnih pobud, je potrebno opraviti vsakokratno konkretno tehtanje po cost-benefit principih. Ali je večja škoda ne podpreti osebe, ki je morda neupravičeno v zaporu, ali pa pritiskati na Rusijo v sklopu končnega cilja vojaške in vsake druge nadvlade nad njo?! Pot v pekel je praviloma tlakovana z dobrimi namerami.

  

Odločitev, ki jo sprejemamo ravno sedaj, mora biti pravilna zaradi lastne prihodnosti. Kmalu se utegne sestati parlament Italije, sprejeti resolucijo o krivičnosti post-rapalskih meja ter zahtevati vrnitev na stanje iz leta 1915. Preden so se zgodili hudi pritiski s strani Kraljevine SHS na lokalni italijanski živelj, stopnjevano s komunističnimi poboji iredente, narave genocida. Lobistične strukture v EU ali drugje bi zadevo utegnile institucionalizirati, na ozemlju Istre bi se pojavili določeni borci za svobodo in prenehanje kršenja pravic italijanskega naroda, ki bi jih legitimne slovenske represivne sile legitimno spravile ob življenje (likvidirale), kar bi pripeljalo do ultimativne zahteve, da se Slovenija umakne v rapalske meje, torej iz Ankarana vse do Notranjske. Če tega Slovenija ne bi storila, bi se znašla v položaju Iraka, pri čemer bi nek novi Tony Blair zatrdil, da je svet brez Janeza Novaka bistveno boljši kraj za življenje.

 

 

IV.

 

Peticija, ki jo bomo ali je ne bomo naslovili na ambasado Rusije, je torej najmanj pomembna za Ruse in najbolj za nas same. V ruski ambasadi bo, kot vse številne podobne, kmalu končala v arhivih, če ne v košu za smeti. Morebitni Alekseji Navalni, ki nekoč utegnejo pasti za ustavne pravice italijanskega naroda v Sloveniji, so izrazito resen problem, o katerem moramo razmisliti že sedaj!

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.838
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.780
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.638
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.052
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.140
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.229
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.188
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 947
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 573