Smo res kot skupnost tako zavozlani in ujeti v nerazpoznavne lovke naše birokratske pošasti, da nam lahko pomagajo samo še vrhunske pravniške ekspertize? Zakaj ne pridemo do pametnejše, boljše, pravičnejše rešitve skupnostnega, javnega problema na kakšen drug način, ne pa samo skozi litigacijo, pravniško "nadmudrivanje" in opredeljevanje državljanov le na osnovi medijske prepričljivosti analitikov teh ekspertiz?
Na sprehodu sem srečal znanca, ki je bil vse življenje zaposlen v javni upravi (ta podatek vam bo pomagal razumeti poanto tega prispevka). Obregnil se je obregnil ob moj januarski komentar na portalu+ (vir). Posebej ga je zmotil tisti del, kjer omenjam bolj pravično rešitev pokojninskega sistema. Če zapišem kar njegove besede: "Ne moreš kar prenesti nek tuj model (v članku navajam avstrijski model ureditve pokojninskega sistema, op. avt.), to je tako specifična zadeva, tako kompleksno povezana z vso ostalo zakonodajo ..." Potem je dodal, da s takim načinom zanikam odločevalske pravice zakonodajalca, ki temeljijo na našem poznavanju zakonodaje, naše pravne države. In še dodal: "Včeraj vidim, kako s tem svojim predlogom o pravičnih pokojninah nastopaš celo v promocijskem filmu novonastalega gibanja Povežimo Slovenijo!"
Hitro sva se poslovila, res ne gre, da bi človek diskutiral na ulici, posebej ne v tem času korone, a njegove pripombe so se vlekle za mano. In zaneslo me je v čutenje oziroma razumevanje, kot bom sedajle opisal.
Tisto pozitivno, kar je Donald Trump pred volitvami 2016 obljubljal (in sem upal, da bo naredil, kar sem v nekaj člankih na portalu+ tudi omenjal), tj. dregnil v "žival", v "behemota", "globoko državo" in naštejem lahko še nekaj oznak, ki sem jih tudi sam uporabljal za razbohoteni birokratski sistem tako v Ameriki kot v Bruslju in posebej pri nas v Sloveniji, pa se je, vsaj kar se tiče Trumpa, pač izteklo tako, kot se je, je tudi pri nas zdaj le še bolj zavozlano. Kdo je in kdo še bo v vsej kolobociji okoli Trumpa pravzaprav najbolj profitiral? Nihče drug kot nosilci litigacije, pravniških vragolij, ja, tako imenovani varuhi pravne države.
Lahko pogledamo najbolj svež primer tudi pri nas, kako se litigacija, pravdanje, pravzaprav določenim splača. Podatki so sicer povzeti samo iz medijskih objav, zato se vnaprej opravičujem, če bo kdo zatrdil, da niso pravilni. A primer navajam, ker sem prepričan, da ni edini, da je veliko še hujših, pardon, bolj profitabilnih. Torej, informacija iz medijev: 12.000 evrov za pet tipkanih strani pravne ekspertize, kar naj bi bilo plačano s strani Ministrstva za obrambo za izpodbijanje pritožbe stranke Levica na njihov prepovedan referendum, ki jo je ta vložila na Ustavno sodišče. Čeprav ta ekspertiza brani nekaj, kar tudi sam, že po osnovni civilizacijski normi trdim, da je prav in bolje! Ker mi tako govori zdrava pamet, ker je nujna obramba moje domovine, ker sem apologet preventive v njenem najširšem pojmovanju, pa če gre za naravne nesreče ali za koronavirus, pa zaradi mojih dolgoletnih izkušnj s problemi referendumov (kjer se je edino orodje neposredne demokracije, tj. splošni referendum, popolnoma sfižil!).
Smo res kot skupnost tako zavozlani s tem državniškim sistemom, ujeti v nerazpoznavne lovke te birokratske pošasti, da nam lahko pomagajo samo še vrhunske pravniške ekspertize? Pustimo ta nenavaden disproporc v številki 12.000 evrov za pet strani pravniških vragolij! Iz principa postavimo, da ni v naši moči, da bi vedeli, ali je prava številka 120, ali 1.200, ali 12.000, ali pa konec koncev 120.000 evrov za pet tipkanih strani. Ampak se vprašajmo, zakaj ne pridemo do pametnejše, boljše, pravičnejše rešitve skupnostnega, javnega problema na kakšen drug način, ne pa samo skozi litigacijo, pravniško "nadmudrivanje" in opredeljevanje državljanov le na osnovi medijske prepričljivosti analitikov teh ekspertiz. Je res samo trumpizem tisti, na katerega lahko stavi državljan, da ne bo večni ujetnik tega Behemota in "poznavalcev" pravne države?
Trdim, da je bolj profitabilno, da za določene, po zdravi pameti preproste in jasne primere pač prenesemo v svojo sistemsko zakonodajo določene dobre prakse tudi iz sosedstva, iz Avstrije. In naročimo pravnikom odgovornega ministrstva, da to vključijo v sistemsko zakonodajo. Za določene kompleksne probleme, kjer res prevladujejo naše specifične danosti, kot je na primer prostorska zakonodaja, pa povabimo v primerno obliko argumentacije vse možne strokovnjake za to področje na eni in vse odgovorne po politični in uradniški plati na drugi strani. Šele na osnovi sprejete rezultante te argumentacije naročimo pravnikom odgovornega ministrstva, da to vključijo v sistemsko zakonodajo. Seveda potem še z blagoslovom zakonodajalca.
V enem in drugem primeru je možnost litigacije zmanjšana. Samo za to gre! In tudi spraševanja in debatiranja, kaj je to pravna država, bo potem manj. To spoznanje in sprejetje je lahko profitabilno. Verjetno malo manj za vse pravniške eksperte in mnenjske voditelje, prav gotovo pa je profitabilno za skupno dobro! In verjamem, da je potrebno iskati nove poti za izboljšanje našega Sistema, našega Behemota. Tudi s povezovanjem z vsemi, ki verjamejo v to, kot se je te dni pojavilo upanje v novo gibanje Povežimo Slovenijo. Verjamem, da je tudi Trump iskal pot k izboljšanju Sistema, pač na svoj način, s svojim ciljem. Moj je in vedno bo: Čim boljša preventiva in s tem zmanjšana litigacija. Kar pomeni tudi manjšo, vitkejšo javno upravo, več ustvarjalne in podjetniške svobode.
Opozorilo uredništva:
Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.