Komentar

Sodobna umetnost, umetnost današnjega časa med Ribnico in Londonom

V današnjem komentarju bom reflektiral tri umetnine treh sodobnih umetnikov, katerih izvrstna umetniška dela sem srečal v zadnjih dveh letih. To so umetnine Ištvana Išta Huzjana, Borisa Beje in Danila Milovanovića. Sodobna umetnost je po koncu druge svetovne vojne želela udejaniti etična načela historične avantgarde, želela je z umetnostjo revolucionirati družbena stanja.

31.01.2021 04:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   sodobna umetnost   Danilo Milovanović   Ribnica   Boris Beja   Ribnica   Matija Juričić - Katedralac   Zagreb   Ištvan Išt Huzjan

Besedna zveza sodobna umetnost se prvič uporabi leta 1910 ob ustanovitvi Društva za sodobno umetnost (Contemporary Art Society) v Londonu.

Začnimo z dejstvom: menim, da ste že zdavnaj spoznali, da sem pristrasten. Nenehno se zavzemam za razvojno umetnost. S svojim aktivizmom pripadam razvojnim oblikoslovnim strategijam. Zelo redko pa pred vami reflektiram aktualno sodobno umetnost, ki je izšla iz vztrajnostnega momenta modernizma. Minulo modernistično umetnost shranjujemo v muzejih moderne umetnosti. Vse, kar se je izoblikovano v drugi polovici  XX. stoletja do današnjega dne, pa shranjujemo v muzejih za sodobno umetnost. Muzeji razvojne umetnosti so zaenkrat zelo, zelo redki. Poznam le dva upoštevanja vredna: prvi se nahaja v Linzu, drugi v Singapurju. To sta prostora, v katerih shranjujemo bodočnost.

 

V današnjem komentarju bom reflektiral tri umetnine treh sodobnih umetnikov, katerih izvrstna umetniška dela sem srečal v zadnjih dveh letih. To so umetnine Ištvana Išta Huzjana, Borisa Beje in Danila Milovanovića. Sodobna umetnost je po koncu druge svetovne vojne želela udejaniti etična načela historične avantgarde, želela je z umetnostjo revolucionirati družbena stanja. Istočasno je projecirala svoje modernistične funkcije. Sodobna umetnost še danes sproža energetske udare iz avantgardnih stanj in antipozicij do klasičnih struktur, izhajajočih iz modernizma – pozor! – istočasno!

 

 

Ištvan Išt Huzjan, Od odzgoraj do odspodaj

(streha zbirke Richter, 2020, galerija Richter, 2021)

 

Umetnina obnavlja družinski mit Huzjanovega daljnega sorodnika Matije Juričića, ki se je 6. aprila leta 1932 okrog 11. ure povzpel na vrh zagrebške katedrale in tam izvajal ekvilibristične vratolomije. Seveda ga je po zaključku življenjsko nevarne akcije pričakala policija. Juričićeva intuitivna intervencija v resničnost je bila tako intenzivana, da ji je naslednji dan zagrebški časopis Večer posvetil naslovnico. Matija Juričić - Katedralac je najprej na križu katedrale balansiral stanje na eni nogi, takoj zatem pa je naredil stojo na glavi. Medtem, ko je izvajal gibalni metrial, ga je na trgu pred katedralo opazovala velika množica ljudi. Policiji je pojasnil, da je njegovo dejanje izhajalo iz večletne obsesije, da se povzpne na vrh katedrale. Tako je njegova akrobacija v realnem proizvedla "umeten dogodek".

 

 

Ištvan Išt Huzjan (Foto: Siol.net)

 

 

Devetinosemdeset let kasneje je njegov sorodnik, umetnik Ištvan Išt Huzjan ponovil dogodek, ampak zdaj na strehi Richterjeve zbirke, skupaj z zagrebško umetniško skupnostjo, ki aktivno sooustvarja program te umetniške inštitucije. Skupaj so na strehi ponovili ekvilibristično atmosfero. Pri tem pa so obnovili družinski mit. Huzjan je oblikoval umetniško ozaveščen dogodek. Ponovitev je prevrednotila "umetni dogodek" in z njim vzpostavila "umetniški dogodek". Na strehi galerije je Huzijan preformatiral izvirno situacijo. Pozor, ni je - performiral. V galeriji pa jo je razstavil. Dogodek izpred mnogih desetletij je reaktiviral s pomočjo umetniške realnosti. Pred našimi očmi je oživil Matijo Juričića. Minulo živo - se nam je dobesedno uprizorilo. Umetnina je iz javnega nereflektiranega dogodka s pomočjo podvojene obsesije izoblikovala Huzjanov homo ludens.

 

Umetniki sodobnih umetniških praks nasploh spodbijajo naše predstave, kaj je umetnost in umetniški produkt. S svojim delovanjem nas opozarjajo na to, da so v svojih odločitvah popolnoma avtonomni. Da so svobodni! Ukinjajo kanonsko definiranje umetnosti. Pred našimi očmi razgrajujejo in spodbijajo normativne umetnosti, kot jih narekuje umetnost, izhajajoča iz diktata religije ali ideologije. Brez zadržka lahko izrečem, da je sodobna umetnost modernizem, realiziran z drugimi sredstvi. Predvsem manifestira raznolikost umetniških perspektiv.

 

 

Boris Beja, Fresh Pain, intervencija v javnem prostoru

(ljubljanski park Tivoli v neposredni bližini čolnarne, 2019)

 

"Fresh Pain" je izvrstno umetniško delo, formatirano kot urbano pohištvo. Formalno je oblikovano kot počivalnik s senčnikom na mondeni plaži. Boris Beja je postavil v parku Tivoli štiri počivalnike s pogledom, usmerjenim proti ribniku. Organiziral jih je za slučajne gledalce njegove umetnine. Kaj vidimo, ko gledamo umetnino "Fresh Pain"? Najprej tisto, kar je v parku pričakovano - počivalno klop. Park je organizirana priroda za urbano kontemplacijo, za spolno igro, družinsko sprehajanje ali celo kot začasno prebivališče. Skupni imenovalec parka pa je klop. Za sprehajalca je vrhunec sprehoda oddih na klopi. Toda ko se srečamo s počivalnikom - umetnino Borisa Beje, smo že v naslednjem trenutku opozorjeni, da je ta klop - z bližnjo asociacijo - sveže prebarvana - "Fresh Pain(t)". Toda napisu "sveže prebarvano" umanjka črka. Srečamo se s "svežo bolečino".

 

 

Boris Beja

 

 

Objektnosti je dodana informacija oziroma napačna informacija, ki nas poveže z našo trenutno, mogoče celo ontološko bolečino. Ko se usedemo na Bejin počivalnik, čutno doživimo razpad meje med resničnostjo in umetnostjo. Doživimo dobesedno razširjeno umetnost. Ujeti smo v pogled z neobičajnim zasukom. Na zunaj gledamo v smeri romantizirane parkovne resničnosti, prek nje doživljamo prisotnost - bolečine. Lahko prek občutljivih oči pogledamo navznoter v lastno bolečino. Umetnikovo aktivnost doživljamo kot njegovo umetniško sled: asociativno, zamrznjeno v času in predvsem nematerialno. Z vsakim slučajnim sprehajalcem, ki sede na transferno klop, se prek odličnika Borisa Beje sproži njemu lasten pomen.

 

 

Danilo Milovanović, "Ponastavitev / Reset"

javna intervencija v prostoru, Ribnica, 2020

 

Pred intervencijo: stojimo pred pekarno in nepremičninsko agencijo. Obe nas opozarjata prek signalnega oglaševanja na njuno prisotnost. Gledamo njuno agresivno oglaševanje s kričečim barvnim naborom rumene in rdeče, ki smetita resničnost. Tako postaneta fasada pekarne in nepremičniske agencije oglaševalski prospekt. Postaneta cenen raznorodni oglaševalski pano. Z nenadzorovanim oglaševanjem se spremninja stanje naše resničnosti v gangrenasto obolelost.

 

Po intervenciji: ponovno stojimo pred pekarno in nepremičninsko agencijo. Na tej točki je že nastopil izvrstni mladi umetnik Danilo Milovanović, ki je zaprosil lastnika pekarne in nepremičninske agencije, da jima brezplačno redizajnira njuna lokala. S pomočjo totalne preobrazbe! S premišljenim dizjanom. Nasilno signalno stanje je preobrazil in predvsem stilno poenotil; pekarno in nepremičnisnko agencijo. Popravil nam je svet! Dobesedno! Izraženo z novoveškim jezikom – Danilo Milovanović je postal urejevalnik sveta. Možno je, da spremembo mimoidoči opazijo, največkrat pa je sploh ne, le redki pa jo razumejo kot umetniško intervencijo, saj je umetnina popolnoma prikrita, umetnik pa skrit. Vsekakor je lepše živeti ob Milovanovićevi umetnini. Sploh tistim, ki so preobčutljivi za ta svet. Njegova eleganca ni v njegovem dizajnu. Nikakor ne. Temveč v poenotenju brendirane resničnosti.

 

 

Danilo Milovanović

 

 

Naj ponovim in podčrtam; Danilo Milovanović je lastniku pekarne in nepremičninske agencije proizvedel brezplačen redizajn lokala. Potencialno redizajn celotnega mesta ozrioma mestnega središča. V umetnini je prisotna tudi ideja, ki zavrača koncept umetnine: kot blagovno menjalne vrednosti. Umetnina operira v resničnosti kot intelektualna aktivnost. V njej se natančno vidi, da sodobna umetnost sega dlje od tradicionalnega teritorija muzeja in galerije. V umetnino vabi človekovo sposobnost, da je v interakciji s svetom, da zaznava spremembe sveta. Dobesedno! Prej/Reset/Potem. In jih vzporedno s procesom tudi razlaga. Kategorično pa zavrne potrebo po umetnini, ki vsebuje ikonično fascinacijo. Mogoče pa nekdo le opazi in razume, da je stilna enotnost – lepa. Kričeče je le v določenih časovnih obdobjih – nujno. Umetnost v javnem prostoru na eksperimentalen način sproža razvoj eksperimentalnih umetniških oblik, izhajajočih iz zgodovinskih predhodnic tako inštalacijske kot performativne umetnosti. Pri Danilu Milovanoviću gledamo obojesmerno komunikacijo. Usmerjeno od umetnosti navzdol k stvarnosti in iz resničnosti do navzgor v smeri občutljive umetnosti.

 

 

***

 

Digresija v izteku komentarja: besedna zveza sodobna umetnost se prvič uporabi leta 1910 ob ustanovitvi Društva za sodobno umetnost (Contemporary Art Society) v Londonu. Konec digresije.

 

Tri popolnoma različne odličnike, naše sodobnike, Ištvana Išt Huzjana, Borisa Bejo in Danila Milovanovića povezuje sodobna umetnost. Da, to je umetnost današnjega časa, ki jo lahko srečamo tako na Rogu kot v Rimu, Ribnici in Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.977
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.001
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.026
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 941
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.835
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472