Komentar

Sodobna umetnost, umetnost današnjega časa med Ribnico in Londonom

V današnjem komentarju bom reflektiral tri umetnine treh sodobnih umetnikov, katerih izvrstna umetniška dela sem srečal v zadnjih dveh letih. To so umetnine Ištvana Išta Huzjana, Borisa Beje in Danila Milovanovića. Sodobna umetnost je po koncu druge svetovne vojne želela udejaniti etična načela historične avantgarde, želela je z umetnostjo revolucionirati družbena stanja.

31.01.2021 04:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   sodobna umetnost   Danilo Milovanović   Ribnica   Boris Beja   Ribnica   Matija Juričić - Katedralac   Zagreb   Ištvan Išt Huzjan

Besedna zveza sodobna umetnost se prvič uporabi leta 1910 ob ustanovitvi Društva za sodobno umetnost (Contemporary Art Society) v Londonu.

Začnimo z dejstvom: menim, da ste že zdavnaj spoznali, da sem pristrasten. Nenehno se zavzemam za razvojno umetnost. S svojim aktivizmom pripadam razvojnim oblikoslovnim strategijam. Zelo redko pa pred vami reflektiram aktualno sodobno umetnost, ki je izšla iz vztrajnostnega momenta modernizma. Minulo modernistično umetnost shranjujemo v muzejih moderne umetnosti. Vse, kar se je izoblikovano v drugi polovici  XX. stoletja do današnjega dne, pa shranjujemo v muzejih za sodobno umetnost. Muzeji razvojne umetnosti so zaenkrat zelo, zelo redki. Poznam le dva upoštevanja vredna: prvi se nahaja v Linzu, drugi v Singapurju. To sta prostora, v katerih shranjujemo bodočnost.

 

V današnjem komentarju bom reflektiral tri umetnine treh sodobnih umetnikov, katerih izvrstna umetniška dela sem srečal v zadnjih dveh letih. To so umetnine Ištvana Išta Huzjana, Borisa Beje in Danila Milovanovića. Sodobna umetnost je po koncu druge svetovne vojne želela udejaniti etična načela historične avantgarde, želela je z umetnostjo revolucionirati družbena stanja. Istočasno je projecirala svoje modernistične funkcije. Sodobna umetnost še danes sproža energetske udare iz avantgardnih stanj in antipozicij do klasičnih struktur, izhajajočih iz modernizma – pozor! – istočasno!

 

 

Ištvan Išt Huzjan, Od odzgoraj do odspodaj

(streha zbirke Richter, 2020, galerija Richter, 2021)

 

Umetnina obnavlja družinski mit Huzjanovega daljnega sorodnika Matije Juričića, ki se je 6. aprila leta 1932 okrog 11. ure povzpel na vrh zagrebške katedrale in tam izvajal ekvilibristične vratolomije. Seveda ga je po zaključku življenjsko nevarne akcije pričakala policija. Juričićeva intuitivna intervencija v resničnost je bila tako intenzivana, da ji je naslednji dan zagrebški časopis Večer posvetil naslovnico. Matija Juričić - Katedralac je najprej na križu katedrale balansiral stanje na eni nogi, takoj zatem pa je naredil stojo na glavi. Medtem, ko je izvajal gibalni metrial, ga je na trgu pred katedralo opazovala velika množica ljudi. Policiji je pojasnil, da je njegovo dejanje izhajalo iz večletne obsesije, da se povzpne na vrh katedrale. Tako je njegova akrobacija v realnem proizvedla "umeten dogodek".

 

 

Ištvan Išt Huzjan (Foto: Siol.net)

 

 

Devetinosemdeset let kasneje je njegov sorodnik, umetnik Ištvan Išt Huzjan ponovil dogodek, ampak zdaj na strehi Richterjeve zbirke, skupaj z zagrebško umetniško skupnostjo, ki aktivno sooustvarja program te umetniške inštitucije. Skupaj so na strehi ponovili ekvilibristično atmosfero. Pri tem pa so obnovili družinski mit. Huzjan je oblikoval umetniško ozaveščen dogodek. Ponovitev je prevrednotila "umetni dogodek" in z njim vzpostavila "umetniški dogodek". Na strehi galerije je Huzijan preformatiral izvirno situacijo. Pozor, ni je - performiral. V galeriji pa jo je razstavil. Dogodek izpred mnogih desetletij je reaktiviral s pomočjo umetniške realnosti. Pred našimi očmi je oživil Matijo Juričića. Minulo živo - se nam je dobesedno uprizorilo. Umetnina je iz javnega nereflektiranega dogodka s pomočjo podvojene obsesije izoblikovala Huzjanov homo ludens.

 

Umetniki sodobnih umetniških praks nasploh spodbijajo naše predstave, kaj je umetnost in umetniški produkt. S svojim delovanjem nas opozarjajo na to, da so v svojih odločitvah popolnoma avtonomni. Da so svobodni! Ukinjajo kanonsko definiranje umetnosti. Pred našimi očmi razgrajujejo in spodbijajo normativne umetnosti, kot jih narekuje umetnost, izhajajoča iz diktata religije ali ideologije. Brez zadržka lahko izrečem, da je sodobna umetnost modernizem, realiziran z drugimi sredstvi. Predvsem manifestira raznolikost umetniških perspektiv.

 

 

Boris Beja, Fresh Pain, intervencija v javnem prostoru

(ljubljanski park Tivoli v neposredni bližini čolnarne, 2019)

 

"Fresh Pain" je izvrstno umetniško delo, formatirano kot urbano pohištvo. Formalno je oblikovano kot počivalnik s senčnikom na mondeni plaži. Boris Beja je postavil v parku Tivoli štiri počivalnike s pogledom, usmerjenim proti ribniku. Organiziral jih je za slučajne gledalce njegove umetnine. Kaj vidimo, ko gledamo umetnino "Fresh Pain"? Najprej tisto, kar je v parku pričakovano - počivalno klop. Park je organizirana priroda za urbano kontemplacijo, za spolno igro, družinsko sprehajanje ali celo kot začasno prebivališče. Skupni imenovalec parka pa je klop. Za sprehajalca je vrhunec sprehoda oddih na klopi. Toda ko se srečamo s počivalnikom - umetnino Borisa Beje, smo že v naslednjem trenutku opozorjeni, da je ta klop - z bližnjo asociacijo - sveže prebarvana - "Fresh Pain(t)". Toda napisu "sveže prebarvano" umanjka črka. Srečamo se s "svežo bolečino".

 

 

Boris Beja

 

 

Objektnosti je dodana informacija oziroma napačna informacija, ki nas poveže z našo trenutno, mogoče celo ontološko bolečino. Ko se usedemo na Bejin počivalnik, čutno doživimo razpad meje med resničnostjo in umetnostjo. Doživimo dobesedno razširjeno umetnost. Ujeti smo v pogled z neobičajnim zasukom. Na zunaj gledamo v smeri romantizirane parkovne resničnosti, prek nje doživljamo prisotnost - bolečine. Lahko prek občutljivih oči pogledamo navznoter v lastno bolečino. Umetnikovo aktivnost doživljamo kot njegovo umetniško sled: asociativno, zamrznjeno v času in predvsem nematerialno. Z vsakim slučajnim sprehajalcem, ki sede na transferno klop, se prek odličnika Borisa Beje sproži njemu lasten pomen.

 

 

Danilo Milovanović, "Ponastavitev / Reset"

javna intervencija v prostoru, Ribnica, 2020

 

Pred intervencijo: stojimo pred pekarno in nepremičninsko agencijo. Obe nas opozarjata prek signalnega oglaševanja na njuno prisotnost. Gledamo njuno agresivno oglaševanje s kričečim barvnim naborom rumene in rdeče, ki smetita resničnost. Tako postaneta fasada pekarne in nepremičniske agencije oglaševalski prospekt. Postaneta cenen raznorodni oglaševalski pano. Z nenadzorovanim oglaševanjem se spremninja stanje naše resničnosti v gangrenasto obolelost.

 

Po intervenciji: ponovno stojimo pred pekarno in nepremičninsko agencijo. Na tej točki je že nastopil izvrstni mladi umetnik Danilo Milovanović, ki je zaprosil lastnika pekarne in nepremičninske agencije, da jima brezplačno redizajnira njuna lokala. S pomočjo totalne preobrazbe! S premišljenim dizjanom. Nasilno signalno stanje je preobrazil in predvsem stilno poenotil; pekarno in nepremičnisnko agencijo. Popravil nam je svet! Dobesedno! Izraženo z novoveškim jezikom – Danilo Milovanović je postal urejevalnik sveta. Možno je, da spremembo mimoidoči opazijo, največkrat pa je sploh ne, le redki pa jo razumejo kot umetniško intervencijo, saj je umetnina popolnoma prikrita, umetnik pa skrit. Vsekakor je lepše živeti ob Milovanovićevi umetnini. Sploh tistim, ki so preobčutljivi za ta svet. Njegova eleganca ni v njegovem dizajnu. Nikakor ne. Temveč v poenotenju brendirane resničnosti.

 

 

Danilo Milovanović

 

 

Naj ponovim in podčrtam; Danilo Milovanović je lastniku pekarne in nepremičninske agencije proizvedel brezplačen redizajn lokala. Potencialno redizajn celotnega mesta ozrioma mestnega središča. V umetnini je prisotna tudi ideja, ki zavrača koncept umetnine: kot blagovno menjalne vrednosti. Umetnina operira v resničnosti kot intelektualna aktivnost. V njej se natančno vidi, da sodobna umetnost sega dlje od tradicionalnega teritorija muzeja in galerije. V umetnino vabi človekovo sposobnost, da je v interakciji s svetom, da zaznava spremembe sveta. Dobesedno! Prej/Reset/Potem. In jih vzporedno s procesom tudi razlaga. Kategorično pa zavrne potrebo po umetnini, ki vsebuje ikonično fascinacijo. Mogoče pa nekdo le opazi in razume, da je stilna enotnost – lepa. Kričeče je le v določenih časovnih obdobjih – nujno. Umetnost v javnem prostoru na eksperimentalen način sproža razvoj eksperimentalnih umetniških oblik, izhajajočih iz zgodovinskih predhodnic tako inštalacijske kot performativne umetnosti. Pri Danilu Milovanoviću gledamo obojesmerno komunikacijo. Usmerjeno od umetnosti navzdol k stvarnosti in iz resničnosti do navzgor v smeri občutljive umetnosti.

 

 

***

 

Digresija v izteku komentarja: besedna zveza sodobna umetnost se prvič uporabi leta 1910 ob ustanovitvi Društva za sodobno umetnost (Contemporary Art Society) v Londonu. Konec digresije.

 

Tri popolnoma različne odličnike, naše sodobnike, Ištvana Išt Huzjana, Borisa Bejo in Danila Milovanovića povezuje sodobna umetnost. Da, to je umetnost današnjega časa, ki jo lahko srečamo tako na Rogu kot v Rimu, Ribnici in Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Koprive v mestu Gogi
2
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.756
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.419
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.512
04/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.370
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 2.003
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.244
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.248
08/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.205
09/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.193
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.128