Komentar

Sodobna umetnost, umetnost današnjega časa med Ribnico in Londonom

V današnjem komentarju bom reflektiral tri umetnine treh sodobnih umetnikov, katerih izvrstna umetniška dela sem srečal v zadnjih dveh letih. To so umetnine Ištvana Išta Huzjana, Borisa Beje in Danila Milovanovića. Sodobna umetnost je po koncu druge svetovne vojne želela udejaniti etična načela historične avantgarde, želela je z umetnostjo revolucionirati družbena stanja.

31.01.2021 04:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   sodobna umetnost   Danilo Milovanović   Ribnica   Boris Beja   Ribnica   Matija Juričić - Katedralac   Zagreb   Ištvan Išt Huzjan

Besedna zveza sodobna umetnost se prvič uporabi leta 1910 ob ustanovitvi Društva za sodobno umetnost (Contemporary Art Society) v Londonu.

Začnimo z dejstvom: menim, da ste že zdavnaj spoznali, da sem pristrasten. Nenehno se zavzemam za razvojno umetnost. S svojim aktivizmom pripadam razvojnim oblikoslovnim strategijam. Zelo redko pa pred vami reflektiram aktualno sodobno umetnost, ki je izšla iz vztrajnostnega momenta modernizma. Minulo modernistično umetnost shranjujemo v muzejih moderne umetnosti. Vse, kar se je izoblikovano v drugi polovici  XX. stoletja do današnjega dne, pa shranjujemo v muzejih za sodobno umetnost. Muzeji razvojne umetnosti so zaenkrat zelo, zelo redki. Poznam le dva upoštevanja vredna: prvi se nahaja v Linzu, drugi v Singapurju. To sta prostora, v katerih shranjujemo bodočnost.

 

V današnjem komentarju bom reflektiral tri umetnine treh sodobnih umetnikov, katerih izvrstna umetniška dela sem srečal v zadnjih dveh letih. To so umetnine Ištvana Išta Huzjana, Borisa Beje in Danila Milovanovića. Sodobna umetnost je po koncu druge svetovne vojne želela udejaniti etična načela historične avantgarde, želela je z umetnostjo revolucionirati družbena stanja. Istočasno je projecirala svoje modernistične funkcije. Sodobna umetnost še danes sproža energetske udare iz avantgardnih stanj in antipozicij do klasičnih struktur, izhajajočih iz modernizma – pozor! – istočasno!

 

 

Ištvan Išt Huzjan, Od odzgoraj do odspodaj

(streha zbirke Richter, 2020, galerija Richter, 2021)

 

Umetnina obnavlja družinski mit Huzjanovega daljnega sorodnika Matije Juričića, ki se je 6. aprila leta 1932 okrog 11. ure povzpel na vrh zagrebške katedrale in tam izvajal ekvilibristične vratolomije. Seveda ga je po zaključku življenjsko nevarne akcije pričakala policija. Juričićeva intuitivna intervencija v resničnost je bila tako intenzivana, da ji je naslednji dan zagrebški časopis Večer posvetil naslovnico. Matija Juričić - Katedralac je najprej na križu katedrale balansiral stanje na eni nogi, takoj zatem pa je naredil stojo na glavi. Medtem, ko je izvajal gibalni metrial, ga je na trgu pred katedralo opazovala velika množica ljudi. Policiji je pojasnil, da je njegovo dejanje izhajalo iz večletne obsesije, da se povzpne na vrh katedrale. Tako je njegova akrobacija v realnem proizvedla "umeten dogodek".

 

 

Ištvan Išt Huzjan (Foto: Siol.net)

 

 

Devetinosemdeset let kasneje je njegov sorodnik, umetnik Ištvan Išt Huzjan ponovil dogodek, ampak zdaj na strehi Richterjeve zbirke, skupaj z zagrebško umetniško skupnostjo, ki aktivno sooustvarja program te umetniške inštitucije. Skupaj so na strehi ponovili ekvilibristično atmosfero. Pri tem pa so obnovili družinski mit. Huzjan je oblikoval umetniško ozaveščen dogodek. Ponovitev je prevrednotila "umetni dogodek" in z njim vzpostavila "umetniški dogodek". Na strehi galerije je Huzijan preformatiral izvirno situacijo. Pozor, ni je - performiral. V galeriji pa jo je razstavil. Dogodek izpred mnogih desetletij je reaktiviral s pomočjo umetniške realnosti. Pred našimi očmi je oživil Matijo Juričića. Minulo živo - se nam je dobesedno uprizorilo. Umetnina je iz javnega nereflektiranega dogodka s pomočjo podvojene obsesije izoblikovala Huzjanov homo ludens.

 

Umetniki sodobnih umetniških praks nasploh spodbijajo naše predstave, kaj je umetnost in umetniški produkt. S svojim delovanjem nas opozarjajo na to, da so v svojih odločitvah popolnoma avtonomni. Da so svobodni! Ukinjajo kanonsko definiranje umetnosti. Pred našimi očmi razgrajujejo in spodbijajo normativne umetnosti, kot jih narekuje umetnost, izhajajoča iz diktata religije ali ideologije. Brez zadržka lahko izrečem, da je sodobna umetnost modernizem, realiziran z drugimi sredstvi. Predvsem manifestira raznolikost umetniških perspektiv.

 

 

Boris Beja, Fresh Pain, intervencija v javnem prostoru

(ljubljanski park Tivoli v neposredni bližini čolnarne, 2019)

 

"Fresh Pain" je izvrstno umetniško delo, formatirano kot urbano pohištvo. Formalno je oblikovano kot počivalnik s senčnikom na mondeni plaži. Boris Beja je postavil v parku Tivoli štiri počivalnike s pogledom, usmerjenim proti ribniku. Organiziral jih je za slučajne gledalce njegove umetnine. Kaj vidimo, ko gledamo umetnino "Fresh Pain"? Najprej tisto, kar je v parku pričakovano - počivalno klop. Park je organizirana priroda za urbano kontemplacijo, za spolno igro, družinsko sprehajanje ali celo kot začasno prebivališče. Skupni imenovalec parka pa je klop. Za sprehajalca je vrhunec sprehoda oddih na klopi. Toda ko se srečamo s počivalnikom - umetnino Borisa Beje, smo že v naslednjem trenutku opozorjeni, da je ta klop - z bližnjo asociacijo - sveže prebarvana - "Fresh Pain(t)". Toda napisu "sveže prebarvano" umanjka črka. Srečamo se s "svežo bolečino".

 

 

Boris Beja

 

 

Objektnosti je dodana informacija oziroma napačna informacija, ki nas poveže z našo trenutno, mogoče celo ontološko bolečino. Ko se usedemo na Bejin počivalnik, čutno doživimo razpad meje med resničnostjo in umetnostjo. Doživimo dobesedno razširjeno umetnost. Ujeti smo v pogled z neobičajnim zasukom. Na zunaj gledamo v smeri romantizirane parkovne resničnosti, prek nje doživljamo prisotnost - bolečine. Lahko prek občutljivih oči pogledamo navznoter v lastno bolečino. Umetnikovo aktivnost doživljamo kot njegovo umetniško sled: asociativno, zamrznjeno v času in predvsem nematerialno. Z vsakim slučajnim sprehajalcem, ki sede na transferno klop, se prek odličnika Borisa Beje sproži njemu lasten pomen.

 

 

Danilo Milovanović, "Ponastavitev / Reset"

javna intervencija v prostoru, Ribnica, 2020

 

Pred intervencijo: stojimo pred pekarno in nepremičninsko agencijo. Obe nas opozarjata prek signalnega oglaševanja na njuno prisotnost. Gledamo njuno agresivno oglaševanje s kričečim barvnim naborom rumene in rdeče, ki smetita resničnost. Tako postaneta fasada pekarne in nepremičniske agencije oglaševalski prospekt. Postaneta cenen raznorodni oglaševalski pano. Z nenadzorovanim oglaševanjem se spremninja stanje naše resničnosti v gangrenasto obolelost.

 

Po intervenciji: ponovno stojimo pred pekarno in nepremičninsko agencijo. Na tej točki je že nastopil izvrstni mladi umetnik Danilo Milovanović, ki je zaprosil lastnika pekarne in nepremičninske agencije, da jima brezplačno redizajnira njuna lokala. S pomočjo totalne preobrazbe! S premišljenim dizjanom. Nasilno signalno stanje je preobrazil in predvsem stilno poenotil; pekarno in nepremičnisnko agencijo. Popravil nam je svet! Dobesedno! Izraženo z novoveškim jezikom – Danilo Milovanović je postal urejevalnik sveta. Možno je, da spremembo mimoidoči opazijo, največkrat pa je sploh ne, le redki pa jo razumejo kot umetniško intervencijo, saj je umetnina popolnoma prikrita, umetnik pa skrit. Vsekakor je lepše živeti ob Milovanovićevi umetnini. Sploh tistim, ki so preobčutljivi za ta svet. Njegova eleganca ni v njegovem dizajnu. Nikakor ne. Temveč v poenotenju brendirane resničnosti.

 

 

Danilo Milovanović

 

 

Naj ponovim in podčrtam; Danilo Milovanović je lastniku pekarne in nepremičninske agencije proizvedel brezplačen redizajn lokala. Potencialno redizajn celotnega mesta ozrioma mestnega središča. V umetnini je prisotna tudi ideja, ki zavrača koncept umetnine: kot blagovno menjalne vrednosti. Umetnina operira v resničnosti kot intelektualna aktivnost. V njej se natančno vidi, da sodobna umetnost sega dlje od tradicionalnega teritorija muzeja in galerije. V umetnino vabi človekovo sposobnost, da je v interakciji s svetom, da zaznava spremembe sveta. Dobesedno! Prej/Reset/Potem. In jih vzporedno s procesom tudi razlaga. Kategorično pa zavrne potrebo po umetnini, ki vsebuje ikonično fascinacijo. Mogoče pa nekdo le opazi in razume, da je stilna enotnost – lepa. Kričeče je le v določenih časovnih obdobjih – nujno. Umetnost v javnem prostoru na eksperimentalen način sproža razvoj eksperimentalnih umetniških oblik, izhajajočih iz zgodovinskih predhodnic tako inštalacijske kot performativne umetnosti. Pri Danilu Milovanoviću gledamo obojesmerno komunikacijo. Usmerjeno od umetnosti navzdol k stvarnosti in iz resničnosti do navzgor v smeri občutljive umetnosti.

 

 

***

 

Digresija v izteku komentarja: besedna zveza sodobna umetnost se prvič uporabi leta 1910 ob ustanovitvi Društva za sodobno umetnost (Contemporary Art Society) v Londonu. Konec digresije.

 

Tri popolnoma različne odličnike, naše sodobnike, Ištvana Išt Huzjana, Borisa Bejo in Danila Milovanovića povezuje sodobna umetnost. Da, to je umetnost današnjega časa, ki jo lahko srečamo tako na Rogu kot v Rimu, Ribnici in Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
10
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.207
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.426
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.803
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.163
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.367
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.109
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.206
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 349