Komentar

Sodobna umetnost, umetnost današnjega časa med Ribnico in Londonom

V današnjem komentarju bom reflektiral tri umetnine treh sodobnih umetnikov, katerih izvrstna umetniška dela sem srečal v zadnjih dveh letih. To so umetnine Ištvana Išta Huzjana, Borisa Beje in Danila Milovanovića. Sodobna umetnost je po koncu druge svetovne vojne želela udejaniti etična načela historične avantgarde, želela je z umetnostjo revolucionirati družbena stanja.

31.01.2021 04:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   sodobna umetnost   Danilo Milovanović   Ribnica   Boris Beja   Ribnica   Matija Juričić - Katedralac   Zagreb   Ištvan Išt Huzjan

Besedna zveza sodobna umetnost se prvič uporabi leta 1910 ob ustanovitvi Društva za sodobno umetnost (Contemporary Art Society) v Londonu.

Začnimo z dejstvom: menim, da ste že zdavnaj spoznali, da sem pristrasten. Nenehno se zavzemam za razvojno umetnost. S svojim aktivizmom pripadam razvojnim oblikoslovnim strategijam. Zelo redko pa pred vami reflektiram aktualno sodobno umetnost, ki je izšla iz vztrajnostnega momenta modernizma. Minulo modernistično umetnost shranjujemo v muzejih moderne umetnosti. Vse, kar se je izoblikovano v drugi polovici  XX. stoletja do današnjega dne, pa shranjujemo v muzejih za sodobno umetnost. Muzeji razvojne umetnosti so zaenkrat zelo, zelo redki. Poznam le dva upoštevanja vredna: prvi se nahaja v Linzu, drugi v Singapurju. To sta prostora, v katerih shranjujemo bodočnost.

 

V današnjem komentarju bom reflektiral tri umetnine treh sodobnih umetnikov, katerih izvrstna umetniška dela sem srečal v zadnjih dveh letih. To so umetnine Ištvana Išta Huzjana, Borisa Beje in Danila Milovanovića. Sodobna umetnost je po koncu druge svetovne vojne želela udejaniti etična načela historične avantgarde, želela je z umetnostjo revolucionirati družbena stanja. Istočasno je projecirala svoje modernistične funkcije. Sodobna umetnost še danes sproža energetske udare iz avantgardnih stanj in antipozicij do klasičnih struktur, izhajajočih iz modernizma – pozor! – istočasno!

 

 

Ištvan Išt Huzjan, Od odzgoraj do odspodaj

(streha zbirke Richter, 2020, galerija Richter, 2021)

 

Umetnina obnavlja družinski mit Huzjanovega daljnega sorodnika Matije Juričića, ki se je 6. aprila leta 1932 okrog 11. ure povzpel na vrh zagrebške katedrale in tam izvajal ekvilibristične vratolomije. Seveda ga je po zaključku življenjsko nevarne akcije pričakala policija. Juričićeva intuitivna intervencija v resničnost je bila tako intenzivana, da ji je naslednji dan zagrebški časopis Večer posvetil naslovnico. Matija Juričić - Katedralac je najprej na križu katedrale balansiral stanje na eni nogi, takoj zatem pa je naredil stojo na glavi. Medtem, ko je izvajal gibalni metrial, ga je na trgu pred katedralo opazovala velika množica ljudi. Policiji je pojasnil, da je njegovo dejanje izhajalo iz večletne obsesije, da se povzpne na vrh katedrale. Tako je njegova akrobacija v realnem proizvedla "umeten dogodek".

 

 

Ištvan Išt Huzjan (Foto: Siol.net)

 

 

Devetinosemdeset let kasneje je njegov sorodnik, umetnik Ištvan Išt Huzjan ponovil dogodek, ampak zdaj na strehi Richterjeve zbirke, skupaj z zagrebško umetniško skupnostjo, ki aktivno sooustvarja program te umetniške inštitucije. Skupaj so na strehi ponovili ekvilibristično atmosfero. Pri tem pa so obnovili družinski mit. Huzjan je oblikoval umetniško ozaveščen dogodek. Ponovitev je prevrednotila "umetni dogodek" in z njim vzpostavila "umetniški dogodek". Na strehi galerije je Huzijan preformatiral izvirno situacijo. Pozor, ni je - performiral. V galeriji pa jo je razstavil. Dogodek izpred mnogih desetletij je reaktiviral s pomočjo umetniške realnosti. Pred našimi očmi je oživil Matijo Juričića. Minulo živo - se nam je dobesedno uprizorilo. Umetnina je iz javnega nereflektiranega dogodka s pomočjo podvojene obsesije izoblikovala Huzjanov homo ludens.

 

Umetniki sodobnih umetniških praks nasploh spodbijajo naše predstave, kaj je umetnost in umetniški produkt. S svojim delovanjem nas opozarjajo na to, da so v svojih odločitvah popolnoma avtonomni. Da so svobodni! Ukinjajo kanonsko definiranje umetnosti. Pred našimi očmi razgrajujejo in spodbijajo normativne umetnosti, kot jih narekuje umetnost, izhajajoča iz diktata religije ali ideologije. Brez zadržka lahko izrečem, da je sodobna umetnost modernizem, realiziran z drugimi sredstvi. Predvsem manifestira raznolikost umetniških perspektiv.

 

 

Boris Beja, Fresh Pain, intervencija v javnem prostoru

(ljubljanski park Tivoli v neposredni bližini čolnarne, 2019)

 

"Fresh Pain" je izvrstno umetniško delo, formatirano kot urbano pohištvo. Formalno je oblikovano kot počivalnik s senčnikom na mondeni plaži. Boris Beja je postavil v parku Tivoli štiri počivalnike s pogledom, usmerjenim proti ribniku. Organiziral jih je za slučajne gledalce njegove umetnine. Kaj vidimo, ko gledamo umetnino "Fresh Pain"? Najprej tisto, kar je v parku pričakovano - počivalno klop. Park je organizirana priroda za urbano kontemplacijo, za spolno igro, družinsko sprehajanje ali celo kot začasno prebivališče. Skupni imenovalec parka pa je klop. Za sprehajalca je vrhunec sprehoda oddih na klopi. Toda ko se srečamo s počivalnikom - umetnino Borisa Beje, smo že v naslednjem trenutku opozorjeni, da je ta klop - z bližnjo asociacijo - sveže prebarvana - "Fresh Pain(t)". Toda napisu "sveže prebarvano" umanjka črka. Srečamo se s "svežo bolečino".

 

 

Boris Beja

 

 

Objektnosti je dodana informacija oziroma napačna informacija, ki nas poveže z našo trenutno, mogoče celo ontološko bolečino. Ko se usedemo na Bejin počivalnik, čutno doživimo razpad meje med resničnostjo in umetnostjo. Doživimo dobesedno razširjeno umetnost. Ujeti smo v pogled z neobičajnim zasukom. Na zunaj gledamo v smeri romantizirane parkovne resničnosti, prek nje doživljamo prisotnost - bolečine. Lahko prek občutljivih oči pogledamo navznoter v lastno bolečino. Umetnikovo aktivnost doživljamo kot njegovo umetniško sled: asociativno, zamrznjeno v času in predvsem nematerialno. Z vsakim slučajnim sprehajalcem, ki sede na transferno klop, se prek odličnika Borisa Beje sproži njemu lasten pomen.

 

 

Danilo Milovanović, "Ponastavitev / Reset"

javna intervencija v prostoru, Ribnica, 2020

 

Pred intervencijo: stojimo pred pekarno in nepremičninsko agencijo. Obe nas opozarjata prek signalnega oglaševanja na njuno prisotnost. Gledamo njuno agresivno oglaševanje s kričečim barvnim naborom rumene in rdeče, ki smetita resničnost. Tako postaneta fasada pekarne in nepremičniske agencije oglaševalski prospekt. Postaneta cenen raznorodni oglaševalski pano. Z nenadzorovanim oglaševanjem se spremninja stanje naše resničnosti v gangrenasto obolelost.

 

Po intervenciji: ponovno stojimo pred pekarno in nepremičninsko agencijo. Na tej točki je že nastopil izvrstni mladi umetnik Danilo Milovanović, ki je zaprosil lastnika pekarne in nepremičninske agencije, da jima brezplačno redizajnira njuna lokala. S pomočjo totalne preobrazbe! S premišljenim dizjanom. Nasilno signalno stanje je preobrazil in predvsem stilno poenotil; pekarno in nepremičnisnko agencijo. Popravil nam je svet! Dobesedno! Izraženo z novoveškim jezikom – Danilo Milovanović je postal urejevalnik sveta. Možno je, da spremembo mimoidoči opazijo, največkrat pa je sploh ne, le redki pa jo razumejo kot umetniško intervencijo, saj je umetnina popolnoma prikrita, umetnik pa skrit. Vsekakor je lepše živeti ob Milovanovićevi umetnini. Sploh tistim, ki so preobčutljivi za ta svet. Njegova eleganca ni v njegovem dizajnu. Nikakor ne. Temveč v poenotenju brendirane resničnosti.

 

 

Danilo Milovanović

 

 

Naj ponovim in podčrtam; Danilo Milovanović je lastniku pekarne in nepremičninske agencije proizvedel brezplačen redizajn lokala. Potencialno redizajn celotnega mesta ozrioma mestnega središča. V umetnini je prisotna tudi ideja, ki zavrača koncept umetnine: kot blagovno menjalne vrednosti. Umetnina operira v resničnosti kot intelektualna aktivnost. V njej se natančno vidi, da sodobna umetnost sega dlje od tradicionalnega teritorija muzeja in galerije. V umetnino vabi človekovo sposobnost, da je v interakciji s svetom, da zaznava spremembe sveta. Dobesedno! Prej/Reset/Potem. In jih vzporedno s procesom tudi razlaga. Kategorično pa zavrne potrebo po umetnini, ki vsebuje ikonično fascinacijo. Mogoče pa nekdo le opazi in razume, da je stilna enotnost – lepa. Kričeče je le v določenih časovnih obdobjih – nujno. Umetnost v javnem prostoru na eksperimentalen način sproža razvoj eksperimentalnih umetniških oblik, izhajajočih iz zgodovinskih predhodnic tako inštalacijske kot performativne umetnosti. Pri Danilu Milovanoviću gledamo obojesmerno komunikacijo. Usmerjeno od umetnosti navzdol k stvarnosti in iz resničnosti do navzgor v smeri občutljive umetnosti.

 

 

***

 

Digresija v izteku komentarja: besedna zveza sodobna umetnost se prvič uporabi leta 1910 ob ustanovitvi Društva za sodobno umetnost (Contemporary Art Society) v Londonu. Konec digresije.

 

Tri popolnoma različne odličnike, naše sodobnike, Ištvana Išt Huzjana, Borisa Bejo in Danila Milovanovića povezuje sodobna umetnost. Da, to je umetnost današnjega časa, ki jo lahko srečamo tako na Rogu kot v Rimu, Ribnici in Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
6
23.06.2021 22:23
V zadnjih 30 letih sem dobila toliko polen pod noge, da sem glede ogrevanja preskrbljena do konca življenja. Naučila sem se na ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
13
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
12
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.052
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.557
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.876
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.487
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.039
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 944
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 922
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 684
09/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 496
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 687