Opazili smo
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše premike v Rusiji, kjer Putin še vedno uživa določeno podporo, vendar demonstracije v zadnjih dneh na eni ter živčnost režima v Kremlju na drugi strani kažejo, da se vsaj del ruske družbe Putina ne boji več. Zanimivo je, kako različni so odzivi na ravnanje oblasti z Navalnim v Evropi in svetu. V Sloveniji, denimo, se je doslej oglasil edinole Zbor za republiko, ki je ruskemu ambasadorju v Ljubljani pred dnevi poslal protestno pismo.
Ključne besede:
Navalni
Slovenija
Rusija
Putin
Zbor za republiko

Slovenska politika je Rusiji izjemno naklonjena, to je javna skrivnost. Po letu 2008 so se odnosi z Moskvo zelo otoplili in več kot desetletje povsem zasenčili odnose z Združenimi državami. Večni ruski predsednik Vladimir Vladimirovič Putin je bil večkrat na obisku v Sloveniji, in to ne glede na politične in gospodarske sankcije, ki jih je proti Rusiji uvedla Evropska unija. Med slovenskimi politiki je doslej v glavnem veljalo nenapisano pravilo, da se o Vladimirju Putinu ne sme govoriti slabo. Ne le razvpito Društvo prijateljstva med Slovenijo in Rusijo, kapelica pod Vršičem ali pogosta gostovanja spornih ruskih umetnikov v Sloveniji, očitno naklonjenost do zaveznikov v Kremlju so izkazovali tudi Karl Erjavec, Zoran Janković kot še nekateri znani gospodarstveniki in bivši politiki.
Zaradi tega "posebnega odnosa" med Slovenijo in Rusijo, ki pa v resnici nima nekih otipljivih ekonomskih posledic, pač pa ostaja bolj kot ne na emotivni ravni, je vedno presenetljivo, če se pojavi kakšen glas, ki gre v nasprotno smer. Slovenska politika - tudi vladajoča, ne le opozicijska - se do primera Navalni očitno ne bo posebej izpostavljala. Se pa je oglasil Zbor za republiko in Ejvazovu Timurju Rafajloviču, ruskemu veleposlaniku v Ljubljani, poslal odprto pismo s sledečo vsebino:
"Vaša ekscelenca veleposlanik Eyvazov Timur Rafailovich,
člani Zbora za republiko tako kot člani številnih organizacij in posamezniki v Evropi in demokratičnih državah sveta že dolgo z zaskrbljenostjo spremljamo postopanje ruskih oblasti v odnosu do opozicijskega voditelja Aleksija Navalnega. Neprijetno presenečeni zaradi njegovega prijetja 17. januarja 2021 pozorno spremljamo tudi aretacije njegovih podpornikov in ravnanje ruskih varnostnih organov na množičnih protestih po Rusiji.
Ruske oblasti pozivamo k takojšnji izpustitvi zaprtega Aleksija Navalnega in njegovih podpornikov. Pričakujemo tudi, da bodo ruski preiskovalni organi aktivneje sodelovali z medvladno Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW) pri preiskavi nesprejemljivega poskusa zastrupitve Navalnega s kemičnim orožjem avgusta lani. Rusija bo s tem dala jasen znak, da spoštuje človekove pravice, h katerim se je zavezala kot članica Sveta Evrope, ob ratifikaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in tudi z ratifikacijo lastne ustave (prim. 2. člen ustave Ruske federacije).
Še naprej bomo pozorno spremljali dogajanje v Rusiji, še zlasti postopanje z Aleksijem Navalnim. Odkrito in jasno bomo govorili o morebitnih kršitvah ter pozivali odgovorne v politiki doma in na ravni EU k nadaljnjim ukrepom."