Razkrivamo

Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu

Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko Pavlišič, Janez Šušteršič, Žiga Turk, Žiga Vavpotič, Samo Vesel in Marko Voljč so bolj izpostavljena imena v skupini 38 posameznikov, ki so včeraj medijem poslali Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju. Avtorji, med katerimi takorekoč ni strankarsko aktivnih imen, sicer ugotavljajo, da je zaradi epidemije novega koronavirusa za nami eno najbolj tragičnih let v novejši zgodovini in da nas čaka dolgo okrevanje, med katerim bomo kot narod uspešni le v primeru, če bomo pustili za seboj strankarske in politične razprtije. Izpostaviti velja zlasti ugotovitev, da se v teh časih Slovenci bolj kot proti koronavirusu borijo drug proti drugemu. To nedvomno drži, je pa seveda vprašanje, kdo vse je kriv, da je temu tako ... Prav je, da se izpostavi tudi neprimerno (politično) komuniciranje na socialnih omrežjih, s čemer se pogosto žali ljudi, spodbuja konflikte in s tem poglablja razdor v družbi.

04.02.2021 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Poziv   premirje   Slovenija   vlada   opozicija   Covid-19   epidemija   Boris Mark Andrijanič   Matej Avbelj   Nevenka Črešnar Pergar   Romana Jordan   Igor Masten   Blaž Mrevlje   Marko Noč   Marko Pavlišič   Janez Šušteršič   Žiga Turk   Žiga Vavpotič   Samo Vesel   Marko Voljč

"Smo ena redkih evropskih držav, kjer politika, osrednji mediji in z njimi celotna družba ne nastopajo proti pandemiji enotno."

Podpisniki zato pozivajo vse, ki so tako ali drugače odgovorni za prihodnost Slovenije, naj zakopljejo bojne sekire in "razglasijo premirje". Ali je to naivno, bo seveda kmalu jasno. V preteklosti smo videli že kar nekaj podobnih pozivov, pa kakšnih posebnih posledic niso prinesli. Razen tega seveda, da so senzacij željni mediji v takšnih izjavah zaradi nekaterih podpisnikov doslej praviloma iskali neko skrito ozadje in ambicije po ustanovitvi nove politične stranke ali pa celo kandidate za novo vladno ekipo. Toda tudi tovrstno otročje novinarstvo se je bržkone že izpelo, saj je javnost vedno bolj skeptična in apatična do vsega, kar ima zvezo s politiko. To pa z drugimi besedami pomeni tudi to, da najnovejšega poziva nihče ne bo prav resno vzel, še najmanj vladajoča politika in njena opozicija.

 

Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju, ki ga objavljamo v izvirniku (brez lektorskih ali uredniških posegov), se glasi takole:

 

Za nami je eno najbolj tragičnih let v novejši slovenski zgodovini. Pandemija Covida-19 je do sedaj terjala življenja že več kot 3.200 Slovenk in Slovencev. Začetek množičnega cepljenja prinaša upanje, da bomo lahko še letos zaživeli svobodno in brez strahu pred koronavirusom. A kljub tej luči na koncu tunela bo povratek v normalnost daljši, kot bi si želeli. Pred nami je še mnogo težkih mesecev odrekanj in naporov, kar velja še posebej za naše zdravstveno in negovalno osebje, ki nas s svojo požrtvovalnostjo varuje pred najhujšim, za kar smo jim izjemno hvaležni. 

 

V času, ko se Slovenija in dobršen del sveta soočata z zdravstveno, ekonomsko in socialno krizo zgodovinskih razsežnosti, se zdi, da se Slovenci bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu. Slovenski javni prostor nam vsak dan znova dokazuje, da je celo v času pandemije boj za oblastne, gospodarske in druge privilegije pomembnejši od skupnega boja za življenja in blagostanje državljank in državljanov. 

 

Smo ena redkih evropskih držav, kjer politika, osrednji mediji in z njimi celotna družba ne nastopajo proti pandemiji enotno. Zdi se celo, da stare delitve in zamere še nikoli niso bile večje usodnemu času navkljub. Še več, nekaterim je nenehno rušenje vlade cilj, ki posvečuje prav vsa sredstva. Tako smo že vrsto mesecev priča politični, medijski in poulični gonji, ki v ničemer ne prispeva k uspešnejšemu spopadanju s pandemijo in njenimi ekonomskimi, socialnimi in duševnimi posledicami.

 

Prav tako je zaskrbljujoče podpihovanje nezaupanja v varnost cepiv zoper Covid-19 in spodkopavanje ukrepov za zajezitev pandemije, ki so v takšni ali podobni obliki v veljavi domala po vsej Evropi. Nedvomno so bile na področju boja proti pandemiji storjene številne napake, a bo za podrobno analizo in iskanje odgovornosti dovolj časa, ko bo nevarnost mimo. Politika, še posebej vladajoča, bo zanje odgovarjala volivcem. Za morebitno korupcijo in vojno dobičkarstvo bodo vpleteni odgovarjali na sodiščih. Svoje odgovornosti pa se morajo zavedati tudi tisti, ki iz ozadja ali ospredja podpihujejo nezaupanje in razdor. Vse do takrat bo vzpodbujanje neodgovornega odnosa do ukrepov in cepljenja vodilo v dodatno trpljenje soljudi in še hujšo preobremenjenost zdravstvenih in drugih delavcev, ki se vsak dan borijo zoper pandemijo.

  

Ni dvoma, da je v demokraciji kritika oblasti nekaj povsem legitimnega in celo nujnega. Prav tako je boj za oblast nekaj povsem normalnega, v kolikor se seveda odvija znotraj ustavnih okvirov. A še bolj legitimno, normalno in celo nujno je, da v današnjih izrednih razmerah vsi skupaj na prvo mesto postavimo sodelovanje v dobro državljank in državljanov. Prav zato smo prepričani, da je po umaknjeni konstruktivni nezaupnici nastopil skrajni čas za umiritev strasti in strnitev vrst.

 

Pred Slovenijo so namreč štirje veliki projekti, ki bodo terjali kar najširše družbeno soglasje in prav vse narodove potenciale. Gre za dokončanje boja zoper pandemijo, gospodarsko okrevanje, predsedovanje Svetu Evropske unije in prenovo volilnega sistema v skladu z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2018. Politična stabilnost in sodelovanje vseh strani sta nujna pogoja za uresničitev vsakega izmed teh velikih ciljev.

  

Vse kaže, da so pred nami dolga leta gospodarskega in socialnega okrevanja. Uspešnost držav pri izhodu iz pandemije bo določala njihovo blagostanje še dolga leta, morda desetletja. Slovenija je bila po zaslugi pravočasnih in učinkovitih ukrepov vlade uspešnejša pri ohranjanju gospodarske aktivnosti in delovnih mest od povprečja EU, kar se odraža tudi v obliki zelo ugodnih mednarodnih bonitetnih ocen in zadolževanja države po negativnih obrestnih merah. 

 

A žal ni izključeno, da je najtežje obdobje krize in z njo povezanih socialnih stisk šele pred nami. V kolikor se okrevanja ne bomo lotili s skupnimi močmi, premišljeno in s pripravljenostjo na spremembe, bodo posledice komaj popravljive. Izgubili bomo nove generacije mladih, ki se bodo še naprej množično izseljevale v bolj urejene, konkurenčne in uspešne države. Moramo se tudi zavedati, da trenutna kriza Slovenijo in ostale države stane ogromno, pri čemer pa masivno povečevanje javnofinančnega dolga ne more iti v nedogled. Slejkoprej se bomo prisiljeni vrniti v trdo ekonomsko realnost, na kar moramo biti dobro pripravljeni. 

 

Prav zato je sedaj pravi trenutek za strateški razmislek o tem, kako prenoviti gospodarske, socialne, zdravstvene, pravne in ostale temelje naše države tako, da bo Slovenija lahko postala ena najrazvitejših in najmodernejših držav na svetu. Brez jasne razvojne vizije bomo namreč še desetletja neuspešno dohitevali Avstrijo in ostale razvite evropske države. Obenem pa nas bodo še naprej prehitevale države, kot sta Češka in Estonija, kjer so ljudje še pred nekaj leti živeli neprimerljivo slabše kot pri nas.

 

Seveda hitrejši gospodarski razvoj ni in ne more biti sam sebi namen. Nujno ga namreč potrebujemo zato, da si bomo lahko privoščili dostojne pokojnine, kakovostno javno šolstvo in zdravstvo, moderno infrastrukturo in zdravo okolje. Da bomo torej postali skupnost, v kateri je tako lepo živeti in ustvarjati, da bomo Slovenke in Slovenci svoje talente raje razvijali doma kot v tujini. 

 

Predlagani ukrepi na področju debirokratizacije predstavljajo pomemben korak v pravo smer, zato upamo, da bodo čim prej zaživeli v zakonodaji in praksi. A to še zdaleč ne bo dovolj. Gospodarski in družbeni preboj nam bo uspel le, v kolikor bomo naš novi ekonomski model utemeljili tudi na meritokraciji, odprtosti, podjetnosti, vladavini prava, digitalizaciji  in trajnostnem razvoju. Okrog teh temeljev se morajo zbrati politične in druge sile in v minimalnem soglasju oblikovati konkretne rešitve, ki bodo brez temeljih popravkov in zasukov preživele menjavanje politične barve vlad. Ob tem nam bo več kot 10 milijard uspešno izpogajanih evropskih sredstev za obnovo in razvoj služilo kot odskočna deska za preboj med najboljše.

 

Pred nami so torej v številnih pogledih odločilni meseci in leta za prihodnost naše države. V kolikor bomo v boju proti pandemiji enotni tako, kot smo bili pred tridesetimi leti, bodo rešena številna življenja, pot v normalnost pa bo mnogo krajša. Če bomo sposobni izkoristiti trenutno krizo za korenito prenovo iztrošenega ekonomskega modela, se bo Slovenija končno lahko prebila tja, kamor tudi sodi – v evropski in svetovni vrh. Prav tako bomo lahko z uspešnim predsedovanjem Svetu EU dolgoročno okrepili ugled in vpliv naše države v mednarodnem okolju.

  

To so veliki in zgodovinski cilji, ki terjajo politično zrelost in odgovornost. Zato pozivamo politične, medijske in mnenjske voditelje, da se odrečejo dnevnim političnim igram v korist skupnega reševanja velikih izzivov, ki so pred nami. Od predsednika vlade in ostalih predstavnikov koalicije pričakujemo, da bodo upravljali državo kot predstavniki vsega ljudstva in ne zgolj lastnih volivcev. Vladajoča politika mora narediti več, da k sodelovanju pritegne drugo stran, opozicija pa mora prihodnje ponudbe za sodelovanje presojati dobronamerno. Od političnih predstavnikov prav tako pričakujemo, da se vzdržijo brezplodnih provokacij, ki prepad samo poglabljajo. Vsi, ki soustvarjajo slovenski javni prostor, pa naj pri svojem delu in javnih izjavah spoštujejo načela zmernosti, resnicoljubnosti, strpnosti in meritokracije.

 

Slovenija namreč bolj kot kdajkoli potrebuje operativno in odgovorno vlado, opozicijo, ki je kritična, a konstruktivna, in medije, ki so profesionalni in resnicoljubni. Nova politična kriza ali pa odhod na že četrte zaporedne predčasne volitve zato v teh razmerah ni in ne more biti rešitev. Prepričani smo, da je ta trenutek edina odgovorna rešitev v družbenem premirju in iskrenem prizadevanju vseh strani za sodelovanje na področju boja proti pandemiji, gospodarskega okrevanja in predsedovanja Svetu Evropske unije.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.544
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.733
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.692
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.838
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.548
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.159
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.047
08/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.843
09/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 593
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 450