V dobi radikalizacije stališč, lažnih novic, družbenih omrežij in informacijskih mehurčkov je vedno manj nepristranskih novinarjev in medijev. Portal+ je eden redkih, morda celo edini slovenski medij, kjer lahko redno prebiram tudi prispevke, s katerimi se ne strinjam. Včasih so desni in levi imeli drugačen pogled na isto novico, danes se ne strinjajo niti o tem, kaj sploh je "novica". Slovenija v tem smislu žal ni dober zgled. Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost javne radiotelevizije pa je grožnja demokraciji, kakor nas nenehno opominjajo novinarji sami kot tudi t.i. levi intelektualci, kadar nas svarijo pred domnevnimi poskusi prevzema RTV Slovenija s strani desnice. Medij, ki ga financirajo davkoplačevalci, je dolžan biti politično nepristranski. S(m)o v Sloveniji na to vsi kar pozabili?!

Desnica meni, da je medijska scena neuravnotežena: medije naj bi nadzirala tranzicijska levica ter doma in v tujini ustvarjala medijsko realnost, ki je v skladu z njenimi političnimi interesi. Mnenje levice, na drugi strani, je bolj niansirano, perfidno: v tujini z izjavami politikov in preko mednarodnih novinarskih organizacij (ki informacije prejemajo iz slovenskih virov) spretno ustvarja vtis, da si desnica podreja medije oziroma, da si jih je že. Pritiski naj bi bili neznosni, tuj kapital madžarskega izvora pa naj bi čedalje bolj orbaniziral slovenske medije. Zato tujci težko verjamejo, da je slovenska medijska scena sicer res neuravnotežena, a ravno v obratno smer. Tujcu, ki spremlja dogajanje v Sloveniji, je težko dopovedati, da trije nacionalni časniki ter javna in največja komercialna televizija visijo  močno na levo in nenehno kritizirajo Janševo vlado. To ni v skladu s tem, kar so sami slišali ali brali.

Za prijatelje

Doma je levica bolj previdna, saj v nasprotju s tujci Slovenci v glavnem še vedno razumejo slovensko in se jim prevelikih puhlic ne da prodati. Levica zato doma ne poskuša ustvarjati vtisa, da Janša nadzira medije, vključno z javno televizijo, in da je levica skoraj v partizanski medijski ilegali. Če levica v tujini igra hard rock, doma vrti precej mehkejšo vižo: mediji naj bi bili večinoma neopredeljeni in uravnoteženi, z izjemo desnih. Ni ga intelektualca, ki bi izjavil v kamero, da desnica dominira medije, nas pa zato nenehno svarijo pred nevarnostjo, ki nam grozi in s tem implicitno sporočajo, da je sedanje stanje zadovoljivo.

Dihi z mano

Argumentirana kritika medijev je v demokraciji popolnoma legitimna. Izpostavljati bi se moralo primere, v katerih se na javni RTV ne držijo lastnih pravil o nepristranskosti, ali pa v skladu z italijanskim modelom enostavno meriti čas, ki ga RTV posveča posameznim političnim akterjem.

V tem prispevku se bomo osredotočili na sledeče vprašanje: ali v intervjujih novinarji RTV obravnavajo politične akterje z istimi vatli? Vzemimo za izhodišče Tarčo z dne 10. decembra 2020 o koronakrizi, vladi in možnosti imenovanja "KUL mandatarja". Navidezno je šlo za običajno razpravo med političnimi akterji. Vendar voditeljica v nasprotju z deontološko prakso in statutarno dolžnostjo v javnih servisih demokratično razvitejših držav, ni nastopala v vlogi nepristranske moderatorke. Polemizirala je s predstavniki vlade in jim postavljala veliko neprijetnih podvprašanj. Slednje je hvalevredno; vloga novinarja je nastaviti ogledalo oblasti. Bolj nenavadno je bilo dejstvo, da novinarka niti enkrat ni oporekala predstavnikom opozicije in jim je večinoma dajala besedo po principu "povej, kar ti paše", najtežje vprašanje pa se je glasilo "kaj bi naredili, če bi prevzeli vlado?".

Poudarjam: prav je, da so novinarji še posebej neizprosni do tistih, ki so na oblasti. Zato ta Tarča ni posebej merodajna, čeprav bi imel glede poraznih številk glede Covid-19 v Sloveniji sam veliko neprijetnih vprašanj tudi za opozicijo.

Besede, besede, besede

Bolj merodajni so redni pogovori s predsednikom vlade in z opozicijo. Po zadnjem pogovoru s predsednikom vlade in s predstavniki opozicije, ki je potekal novembra, sem imel občutek, da je bil intervju z Janšo precej napadalen. Za razliko pa voditeljica v pogovoru z opozicijo ni skrivala naklonjenosti do svojih sogovornikov iz koalicije KUL. Je to res, ali pa je šlo le za mojo subjektivno percepcijo? In tudi, če je res bilo tako, ni s tem nič narobe, če so novinarji RTV dosledno neizprosni do vseh oblastnikov in prizanesljivi do opozicije.

V ta namen sem temeljito preučil zadnje štiri pogovore s predsednikoma vlade in z opozicijo. Dva sta potekala v času Šarčeve vlade (17. decembra 2018 in 16. septembra 2019), dva v času Janševe (28. maja 2020 in 19. novembra 2020). Vsa vprašanja sem razvrstil v sledeče štiri kategorije:

* nevtralno: novinar/ka brez vrednostnih sodb prosi za mnenje ali stališče o določeni temi/zadevi (npr. "Boste znižali davek na dobiček?");

* izzivalno: intervjuvanec mora obrazložiti določen problem, vendar samo vprašanje ne predpostavlja, da sta bodisi intervjuvanec osebno bodisi njegova politična opcija storila nekaj spornega (npr. "Ocenjujete, da je bila vlada dobro pripravljena na ta drugi val?");

* polemično: intervjuvanec se mora zagovarjati pred očitki, ki letijo direktno nanj ali na politično opcijo, kateri pripada. Vprašanje predpostavlja, da je bila storjena napaka ali najmanj nekaj spornega (npr. "Zakaj vlada odpira fronte z mediji, kulturniki, protestniki itd.?")

* prijateljsko: ponuja priložnost, da intervjuvanec izpade odličen oziroma lahko mirno napada nasprotnika. V košarkarskem žargonu bi temu rekli "asistenca" (npr. vprašanje opoziciji o delu vlade, ki se perfidno glasi: "Znižali so se demokratični standardi, opozicije se ni upoštevalo …").

Na enak način sem beležil podvprašanja, ki pogosto dajejo ton intervjuju. Izpraševalec lahko dovoli, da intervjuvanec odgovori, kakor želi (brez prekinitev), lahko mu lahko oporeka oziroma ga opomni, da na vprašanje ni odgovoril. Lahko pa izpraševalec intervjuvancu celo pomaga (!), in sicer tako, da odgovoru bodisi pritrdi bodisi ga sam sugerira oziroma dopolni.

Siva pot

Statistike je treba vedno vzeti cum grano salis, s kančkom zdrave pameti.  Klasifikacija nekaterih vprašanj je neizbežno subjektivna. Prispevek ne spada med znanstvena dela, ki pa so pogosto prav tako odvisna od subjektivnih ocen. Lahko oporekate, da je agresivnost intervjuja tudi delno odvisna od sogovornika. Prav tako nimajo vsa vprašanja enake teže. Lahko postavimo nekaj navidezno polemičnih vprašanj, a izpustimo tistega, ki bi najbolj bolelo.

Med iskrenimi ljudmi

Glede na občutljivost teme in v izogib očitkom, da gre za še en "napad na novinarje", ne bom navajal imen posameznih novinark in novinarjev. V tem kontekstu je bistven skupni seštevek intervjujev. V skladu s pravilnikom RTV namreč ni nujno, da je vsaka oddaja uravnotežena in je popolnoma razumljivo (in celo zaželeno), da je intervju s predsednikom vlade bolj neizprosen kot tisti z opozicijo. Vendar pa mora biti pristop enak do levih in desnih. Pa je res?

Povzetek rezultatov: Bandiera rossa

Pogovori s predsednikom vlade: Od višine se zvrti

Razlika med pristopom do Šarca in Janše kot predsednika vlade je frapantna.

Skoraj dve tretjini vprašanj za Janšo je bilo izzivalne ali polemične narave, dobra tretjina pa nevtralnih (prijateljskih sploh ni bilo). V intervjujih s Šarcem je to razmerje obrnjeno na glavo! Lahko oporekate, da Janša vodi državo v času krize in so neprijetna vprašanja neizogibna, vendar bi lahko prav tako argumentirali, da čas pandemije ni primeren za ostro kritiko predsednika vlade, še posebej v pogovoru, ki je bil posvečen informiranju državljanov o ukrepih proti Covid-19. Nenaklonjenost novinarja do predsednika vlade je bilo moč razbrati tudi, ko je Janšo popravil, da se reče "nadstropje" in ne "štuk".

Si predstavljate, da bi si novinarji sistematično privoščili tovrstne popravke?

Janši (in predstavnikom desnice nasploh) so bila polemična vprašanja pogosto formulirana navidezno nevtralno ("očitajo vam …"). Levi sogovorniki tega pristopa niso bili deležni. V intervjujih je bilo tudi kar nekaj cvetk. Tako je novinar (ki je danes že upokojen) premierju Šarcu omenil kadrovske menjave, rekoč, da "smo včasih temu rekli kadrovski cunami". Šarec je odgovoril, da nova vlada mora delati z ljudmi, ki jim zaupa in je posledično "nujno opraviti kakšne kadrovske menjave". Novinar se je nato izgovarjal, da to "niso očitki, ampak samo vprašanja", v nadaljevanju pa celo sam namigoval, da bi bile potrebne še kakšne kadrovske menjave. Omenjenim spodrsljajem navkljub je novinar, ki je vodil prvi intervju s Šarcem in z opozicijo, tudi statistično gledano v primerjavi s kolegi in kolegicami, ki so mu sledili, še najbolj uravnoteženo opravil svoje delo ...

Pogovori z opozicijo: Dan ljubezni

Novinarji so bili do opozicije bolj prizanesljivi kot do predsednika vlade, kar je razumljivo. Vendar je tudi v pogovorih z opozicijo opaziti pristranskost v korist levice.

Rezultati so bolj uravnoteženi, morda tudi zato, ker je v prvem pogovoru s (pretežno) desno opozicijo v času Šarčeve vlade sodeloval tudi Luka Mesec iz stranke Levica, po drugi strani pa je v prvem pogovoru s (pretežno) levo opozicijo v času Janševe vlade sodeloval Zmago Jelinčič (SNS). Prav slednjemu je novinarka namenila kar polovico polemičnih in izzivalnih vprašanj za opozicijo, ki sem jih beležil v zgornji tabeli. Delež polemičnih in izzivalnih vprašanj pretežno levi opoziciji bi brez polemiziranja z Jelinčičem znašal pičlih 6 odstotkov (!). Podroben razrez tudi pokaže, da je delež prijateljskih vprašanj znatno višji v primeru levice.

Ti si rekla sonce

V pogovorih z levo opozicijo je bilo opaziti značilnost, ki je zgornja statistika ne zajame in ki nakazuje na še večjo pristranskost: novinarka je pogosto pritrdila (levim) sogovornikom, ali celo kar sama dopolnila njihove kritike (Janševi) vladi. To se med pogovori z desno opozicijo nikoli ni dogajalo. Polemične iskrice med predstavniki leve opozicije pa je pogasila tako, da je hitro prešla na drugo temo, med pogovorom z desno opozicijo pa je polemiko spodbujala tako, da je citirala izjave, ki bi prisotne lahko sprle ("kaj ste mislili, ko ste rekli …").

Ljubi, ljubi, ljubi

V dveh pogovorih z opozicijo je bilo edino polemično vprašanje za LMŠ, SD, SAB in Levico sledeče: "Tukaj ste nekateri iz bivše vlade, šele tri mesece je, od kadar ste se razšli, s čim prepričujete ljudi, da ste enotni?" Domnevam, da je novinarka menila, da je s tem podvigom profesionalno odkljukala stolpec "nepristranska vprašanja" in je nato z mirno vestjo s svojimi sogovorniki v prijateljskem vzdušju jurišala naprej nad desno vlado.

Od ljudi za ljudi

Taista novinarka, ki je opravila najbolj pristranske intervjuje med temi, ki sem jih vzel pod drobnogled, je enega od pogovorov pomenljivo zaključila s sledečim nagovorom gledalcem: "Vaše zaupanje, da smo verodostojen medij, nam pomeni največ, še tako ostra politična kritika tega ne more izničiti."

Žal ravno tovrstno pristransko novinarstvo uničuje verodostojnost javni RTV hiši.

Bralcem, ki dvomijo v predstavljene rezultate, priporočam, da si sami pogledajo posnetke pogovorov. Lahko se med prihodnjimi soočenji na nacionalki osredotočijo na pristop novinarjev do levih in desnih političnih akterjev (tudi med oddajama Tarča in Studio City). Komu večinoma namenjajo polemična vprašanja, komu pritrjujejo ali oporekajo in koga bolj pogosto prekinjajo? Se res pojavljajo v vlogi nepristranskih moderatorjev, ali vam zgolj vsiljujejo svoja mnenja?

Slovenija gre naprej

Gledalci imajo pravico zahtevati nepristransko javno RTV. Dovolite mi nogometno prispodobo. Komentator na Športklubu lahko med el classicom Real Madrid – Barcelona navija za slednjo. Tudi meni gre Real Madrid na živce in mi je komentatorjevo tarnanje nad sodniki, ki naj bi redno oškodovali Barco, simpatično. Razumem pa, da navijače Reala to moti. Pristop morda ni najbolj profesionalen, vendar je to stvar lastništva in uredništva zasebne televizije. Od novinarja javne RTV Slovenija pa se zahteva, da tekmo Olimpija – Maribor komentira nepristransko tako, da ne izpostavlja grobih prekrškov vijoličastih in minimizira tistih, ki jih storijo zeleni. Niti ni primerno, da se aktivno angažira za zamenjavo trenerja in s simpatijo spremlja in promovira zborovanja Green Dragonsov ali Viol, ki to javno zahtevajo.

Dan neskončnih sanj

Kdor meni, da je informativni program RTV Slovenije skladen s standardi javne televizije, pač ne spremlja javnih informativnih oddaj v državah z višjimi demokratičnimi standardi. To je dejstvo. Levi intelektualci, ki nekritično branijo informativni program RTV, ne delajo usluge demokraciji in so zadnji, ki se bodo lahko upravičeno zgražali, če bo kdaj kdo res "prevzel" RTV in poskušal doseči, da bi nacionalka postala toliko desna, kot je danes leva. Tega si sicer ne bi smel nihče želeti. Demokracijo (in medije) branimo tako, da se zavzemamo za javno RTV, ki bi bila v skladu z njenim statutom dosledno nepristranska in ne tako, da ji veselo gledamo skozi prste, če udriha po tistih, ki jim tudi sami nasprotujemo. Za to imamo POP TV in Nova24TV.

Uravnoteženosti ne zagotovimo tako, da v studio povabimo enega "desnega" in enega "levega" gosta, če se novinar pojavlja v vlogi opinion makerja, ne pa moderaterja.

Čakal s'n te ko' kreten

Lahko si samo predstavljamo, kakšen (mednarodni) kraval bi nastal, če bi RTV postala toliko desna, kot je danes leva. Zavzemati bi se morali, da javna RTV vse politične akterje obravnava enako. Že slišim leve intelektualce, ki temu oporekajo z argumentom, da obstaja ena sama resnica, ki jo je dolžan obelodaniti in braniti vsak nepristranski in neopredeljen (tj. normalen) novinar: njihova, kajpak.

DODATEK - Razrez kategorizacije vprašanj

Pogovori s predsednikom vlade na RTV Slovenija

Seštevek vprašanj iz intervjujev s predsednikom vlade Šarcem 17.12.2018 in 16.9.2019

Seštevek vprašanj iz intervjujev s predsednikom vlade Janšo 28.5.2020 in 19.11.2020

Pogovori z opozicijo na RTV Slovenija

Seštevek vprašanj iz intervjujev z opozicijo 17.12.2018 (Logar - SDS, Tonin - NSI, Jelinčič - SNS, Mesec – Levica) in 16.9.2019 (Logar - SDS, Tonin – NSI, Jelinčič - SNS)

Seštevek vprašanj iz intervjujev z opozicijo 28.5.2020 (Šarec - LMŠ, Fajon - SD, Mesec - Levica, Bratušek - SAB, Jelinčič – SNS) in 19.11.2020 (Šarec - LMŠ, Fajon - SD, Mesec - Levica, Bratušek - SAB).