Razkrivamo

O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji

Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav tega javnega zavoda in se ne bo vmešaval v uredniško politiko. Kar je tudi edino prav. Lahko pa vseeno upamo, da bo RTV postala bolj podobna javnim radiotelevizijam v državah z daljšo demokratično tradicijo. Pritoževanje desnice nad pristranskostjo javne RTV je namreč že zimzelena popevka, ki pa v ušesih levice zveni kot kakofoničen "napad na neodvisno novinarstvo". Toda kdo ima prav? So številni novinarji in uredniki informativnega programa RTV res novinarji-navijači in aktivisti? Nehvaležno je govoriti na pamet, zato smo skrbno analiziral, če v razgovorih s predsedniki vlade in z opozicijo novinarji obravnavajo vse z istimi vatli. Za povrhu pa smo pripravili še primerjavo z italijansko "nacionalko".

06.02.2021 06:30
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   RTV Slovenija   opozicija   vlada   novinarji   nepristranskost   Tarča   Studio City   Janša   Šarec

Fotomontaža: portal+

Argumentirana kritika medijev je v demokraciji popolnoma legitimna. Izpostavljamo le primere, ko se javna RTV ne držiji lastnih pravil o nepristranskosti. V skladu z italijanskim modelom je najbolj pošteno meriti čas, ki ga RTV posveča posameznim političnim akterjem.

V dobi radikalizacije stališč, lažnih novic, družbenih omrežij in informacijskih mehurčkov je vedno manj nepristranskih novinarjev in medijev. Portal+ je eden redkih, morda celo edini slovenski medij, kjer lahko redno prebiram tudi prispevke, s katerimi se ne strinjam. Včasih so desni in levi imeli drugačen pogled na isto novico, danes se ne strinjajo niti o tem, kaj sploh je "novica". Slovenija v tem smislu žal ni dober zgled. Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost javne radiotelevizije pa je grožnja demokraciji, kakor nas nenehno opominjajo novinarji sami kot tudi t.i. levi intelektualci, kadar nas svarijo pred domnevnimi poskusi prevzema RTV Slovenija s strani desnice. Medij, ki ga financirajo davkoplačevalci, je dolžan biti politično nepristranski. S(m)o v Sloveniji na to vsi kar pozabili?!

 

Desnica meni, da je medijska scena neuravnotežena: medije naj bi nadzirala tranzicijska levica ter doma in v tujini ustvarjala medijsko realnost, ki je v skladu z njenimi političnimi interesi. Mnenje levice, na drugi strani, je bolj niansirano, perfidno: v tujini z izjavami politikov in preko mednarodnih novinarskih organizacij (ki informacije prejemajo iz slovenskih virov) spretno ustvarja vtis, da si desnica podreja medije oziroma, da si jih je že. Pritiski naj bi bili neznosni, tuj kapital madžarskega izvora pa naj bi čedalje bolj orbaniziral slovenske medije. Zato tujci težko verjamejo, da je slovenska medijska scena sicer res neuravnotežena, a ravno v obratno smer. Tujcu, ki spremlja dogajanje v Sloveniji, je težko dopovedati, da trije nacionalni časniki ter javna in največja komercialna televizija visijo  močno na levo in nenehno kritizirajo Janševo vlado. To ni v skladu s tem, kar so sami slišali ali brali.

 

 

Za prijatelje

 

Doma je levica bolj previdna, saj v nasprotju s tujci Slovenci v glavnem še vedno razumejo slovensko in se jim prevelikih puhlic ne da prodati. Levica zato doma ne poskuša ustvarjati vtisa, da Janša nadzira medije, vključno z javno televizijo, in da je levica skoraj v partizanski medijski ilegali. Če levica v tujini igra hard rock, doma vrti precej mehkejšo vižo: mediji naj bi bili večinoma neopredeljeni in uravnoteženi, z izjemo desnih. Ni ga intelektualca, ki bi izjavil v kamero, da desnica dominira medije, nas pa zato nenehno svarijo pred nevarnostjo, ki nam grozi in s tem implicitno sporočajo, da je sedanje stanje zadovoljivo.

 

 

Dihi z mano

 

Argumentirana kritika medijev je v demokraciji popolnoma legitimna. Izpostavljati bi se moralo primere, v katerih se na javni RTV ne držijo lastnih pravil o nepristranskosti, ali pa v skladu z italijanskim modelom enostavno meriti čas, ki ga RTV posveča posameznim političnim akterjem.

 

V tem prispevku se bomo osredotočili na sledeče vprašanje: ali v intervjujih novinarji RTV obravnavajo politične akterje z istimi vatli? Vzemimo za izhodišče Tarčo z dne 10. decembra 2020 o koronakrizi, vladi in možnosti imenovanja "KUL mandatarja". Navidezno je šlo za običajno razpravo med političnimi akterji. Vendar voditeljica v nasprotju z deontološko prakso in statutarno dolžnostjo v javnih servisih demokratično razvitejših držav, ni nastopala v vlogi nepristranske moderatorke. Polemizirala je s predstavniki vlade in jim postavljala veliko neprijetnih podvprašanj. Slednje je hvalevredno; vloga novinarja je nastaviti ogledalo oblasti. Bolj nenavadno je bilo dejstvo, da novinarka niti enkrat ni oporekala predstavnikom opozicije in jim je večinoma dajala besedo po principu "povej, kar ti paše", najtežje vprašanje pa se je glasilo "kaj bi naredili, če bi prevzeli vlado?".

 

Poudarjam: prav je, da so novinarji še posebej neizprosni do tistih, ki so na oblasti. Zato ta Tarča ni posebej merodajna, čeprav bi imel glede poraznih številk glede Covid-19 v Sloveniji sam veliko neprijetnih vprašanj tudi za opozicijo.

 

 

Besede, besede, besede

 

Bolj merodajni so redni pogovori s predsednikom vlade in z opozicijo. Po zadnjem pogovoru s predsednikom vlade in s predstavniki opozicije, ki je potekal novembra, sem imel občutek, da je bil intervju z Janšo precej napadalen. Za razliko pa voditeljica v pogovoru z opozicijo ni skrivala naklonjenosti do svojih sogovornikov iz koalicije KUL. Je to res, ali pa je šlo le za mojo subjektivno percepcijo? In tudi, če je res bilo tako, ni s tem nič narobe, če so novinarji RTV dosledno neizprosni do vseh oblastnikov in prizanesljivi do opozicije.

 

V ta namen sem temeljito preučil zadnje štiri pogovore s predsednikoma vlade in z opozicijo. Dva sta potekala v času Šarčeve vlade (17. decembra 2018 in 16. septembra 2019), dva v času Janševe (28. maja 2020 in 19. novembra 2020). Vsa vprašanja sem razvrstil v sledeče štiri kategorije:

 

* nevtralno: novinar/ka brez vrednostnih sodb prosi za mnenje ali stališče o določeni temi/zadevi (npr. "Boste znižali davek na dobiček?");

 

* izzivalno: intervjuvanec mora obrazložiti določen problem, vendar samo vprašanje ne predpostavlja, da sta bodisi intervjuvanec osebno bodisi njegova politična opcija storila nekaj spornega (npr. "Ocenjujete, da je bila vlada dobro pripravljena na ta drugi val?");

 

* polemično: intervjuvanec se mora zagovarjati pred očitki, ki letijo direktno nanj ali na politično opcijo, kateri pripada. Vprašanje predpostavlja, da je bila storjena napaka ali najmanj nekaj spornega (npr. "Zakaj vlada odpira fronte z mediji, kulturniki, protestniki itd.?")

 

* prijateljsko: ponuja priložnost, da intervjuvanec izpade odličen oziroma lahko mirno napada nasprotnika. V košarkarskem žargonu bi temu rekli "asistenca" (npr. vprašanje opoziciji o delu vlade, ki se perfidno glasi: "Znižali so se demokratični standardi, opozicije se ni upoštevalo …").

 

 

Na enak način sem beležil podvprašanja, ki pogosto dajejo ton intervjuju. Izpraševalec lahko dovoli, da intervjuvanec odgovori, kakor želi (brez prekinitev), lahko mu lahko oporeka oziroma ga opomni, da na vprašanje ni odgovoril. Lahko pa izpraševalec intervjuvancu celo pomaga (!), in sicer tako, da odgovoru bodisi pritrdi bodisi ga sam sugerira oziroma dopolni.

 

 

Siva pot

 

Statistike je treba vedno vzeti cum grano salis, s kančkom zdrave pameti.  Klasifikacija nekaterih vprašanj je neizbežno subjektivna. Prispevek ne spada med znanstvena dela, ki pa so pogosto prav tako odvisna od subjektivnih ocen. Lahko oporekate, da je agresivnost intervjuja tudi delno odvisna od sogovornika. Prav tako nimajo vsa vprašanja enake teže. Lahko postavimo nekaj navidezno polemičnih vprašanj, a izpustimo tistega, ki bi najbolj bolelo.

 

 

Med iskrenimi ljudmi

 

Glede na občutljivost teme in v izogib očitkom, da gre za še en "napad na novinarje", ne bom navajal imen posameznih novinark in novinarjev. V tem kontekstu je bistven skupni seštevek intervjujev. V skladu s pravilnikom RTV namreč ni nujno, da je vsaka oddaja uravnotežena in je popolnoma razumljivo (in celo zaželeno), da je intervju s predsednikom vlade bolj neizprosen kot tisti z opozicijo. Vendar pa mora biti pristop enak do levih in desnih. Pa je res?

 

 

Povzetek rezultatov: Bandiera rossa

Pogovori s predsednikom vlade: Od višine se zvrti

 

 

Pogovor s predsednikom vlade

% nevtralnih + prijateljskih vprašanj

% polemičnih + izzivalnih vprašanj

MARJAN ŠAREC

64,7

35,3

JANEZ JANŠA

37,1

62,9

Razlika med pristopom do Šarca in Janše kot predsednika vlade je frapantna.

 

 

Skoraj dve tretjini vprašanj za Janšo je bilo izzivalne ali polemične narave, dobra tretjina pa nevtralnih (prijateljskih sploh ni bilo). V intervjujih s Šarcem je to razmerje obrnjeno na glavo! Lahko oporekate, da Janša vodi državo v času krize in so neprijetna vprašanja neizogibna, vendar bi lahko prav tako argumentirali, da čas pandemije ni primeren za ostro kritiko predsednika vlade, še posebej v pogovoru, ki je bil posvečen informiranju državljanov o ukrepih proti Covid-19. Nenaklonjenost novinarja do predsednika vlade je bilo moč razbrati tudi, ko je Janšo popravil, da se reče "nadstropje" in ne "štuk".

 

Si predstavljate, da bi si novinarji sistematično privoščili tovrstne popravke?

 

Janši (in predstavnikom desnice nasploh) so bila polemična vprašanja pogosto formulirana navidezno nevtralno ("očitajo vam …"). Levi sogovorniki tega pristopa niso bili deležni. V intervjujih je bilo tudi kar nekaj cvetk. Tako je novinar (ki je danes že upokojen) premierju Šarcu omenil kadrovske menjave, rekoč, da "smo včasih temu rekli kadrovski cunami". Šarec je odgovoril, da nova vlada mora delati z ljudmi, ki jim zaupa in je posledično "nujno opraviti kakšne kadrovske menjave". Novinar se je nato izgovarjal, da to "niso očitki, ampak samo vprašanja", v nadaljevanju pa celo sam namigoval, da bi bile potrebne še kakšne kadrovske menjave. Omenjenim spodrsljajem navkljub je novinar, ki je vodil prvi intervju s Šarcem in z opozicijo, tudi statistično gledano v primerjavi s kolegi in kolegicami, ki so mu sledili, še najbolj uravnoteženo opravil svoje delo ...

 

 

Pogovori z opozicijo: Dan ljubezni

 

Novinarji so bili do opozicije bolj prizanesljivi kot do predsednika vlade, kar je razumljivo. Vendar je tudi v pogovorih z opozicijo opaziti pristranskost v korist levice.

 

Pogovori z opozicijo, ko je predsednik vlade …

% nevtralnih + prijateljskih vprašanj za opozicijo

% polemičnih + izzivalnih vprašanj za opozicijo

ŠAREC (desna opozicija)

72,0 

28,0

JANŠA (leva opozicija)

88,8

11,2

 

 

Rezultati so bolj uravnoteženi, morda tudi zato, ker je v prvem pogovoru s (pretežno) desno opozicijo v času Šarčeve vlade sodeloval tudi Luka Mesec iz stranke Levica, po drugi strani pa je v prvem pogovoru s (pretežno) levo opozicijo v času Janševe vlade sodeloval Zmago Jelinčič (SNS). Prav slednjemu je novinarka namenila kar polovico polemičnih in izzivalnih vprašanj za opozicijo, ki sem jih beležil v zgornji tabeli. Delež polemičnih in izzivalnih vprašanj pretežno levi opoziciji bi brez polemiziranja z Jelinčičem znašal pičlih 6 odstotkov (!). Podroben razrez tudi pokaže, da je delež prijateljskih vprašanj znatno višji v primeru levice.

 

 

Ti si rekla sonce

 

V pogovorih z levo opozicijo je bilo opaziti značilnost, ki je zgornja statistika ne zajame in ki nakazuje na še večjo pristranskost: novinarka je pogosto pritrdila (levim) sogovornikom, ali celo kar sama dopolnila njihove kritike (Janševi) vladi. To se med pogovori z desno opozicijo nikoli ni dogajalo. Polemične iskrice med predstavniki leve opozicije pa je pogasila tako, da je hitro prešla na drugo temo, med pogovorom z desno opozicijo pa je polemiko spodbujala tako, da je citirala izjave, ki bi prisotne lahko sprle ("kaj ste mislili, ko ste rekli …").

 

 

Ljubi, ljubi, ljubi

 

V dveh pogovorih z opozicijo je bilo edino polemično vprašanje za LMŠ, SD, SAB in Levico sledeče: "Tukaj ste nekateri iz bivše vlade, šele tri mesece je, od kadar ste se razšli, s čim prepričujete ljudi, da ste enotni?" Domnevam, da je novinarka menila, da je s tem podvigom profesionalno odkljukala stolpec "nepristranska vprašanja" in je nato z mirno vestjo s svojimi sogovorniki v prijateljskem vzdušju jurišala naprej nad desno vlado.

 

 

Od ljudi za ljudi

 

Taista novinarka, ki je opravila najbolj pristranske intervjuje med temi, ki sem jih vzel pod drobnogled, je enega od pogovorov pomenljivo zaključila s sledečim nagovorom gledalcem: "Vaše zaupanje, da smo verodostojen medij, nam pomeni največ, še tako ostra politična kritika tega ne more izničiti."

 

Žal ravno tovrstno pristransko novinarstvo uničuje verodostojnost javni RTV hiši.

 

Bralcem, ki dvomijo v predstavljene rezultate, priporočam, da si sami pogledajo posnetke pogovorov. Lahko se med prihodnjimi soočenji na nacionalki osredotočijo na pristop novinarjev do levih in desnih političnih akterjev (tudi med oddajama Tarča in Studio City). Komu večinoma namenjajo polemična vprašanja, komu pritrjujejo ali oporekajo in koga bolj pogosto prekinjajo? Se res pojavljajo v vlogi nepristranskih moderatorjev, ali vam zgolj vsiljujejo svoja mnenja?

 

 

Slovenija gre naprej

 

Gledalci imajo pravico zahtevati nepristransko javno RTV. Dovolite mi nogometno prispodobo. Komentator na Športklubu lahko med el classicom Real MadridBarcelona navija za slednjo. Tudi meni gre Real Madrid na živce in mi je komentatorjevo tarnanje nad sodniki, ki naj bi redno oškodovali Barco, simpatično. Razumem pa, da navijače Reala to moti. Pristop morda ni najbolj profesionalen, vendar je to stvar lastništva in uredništva zasebne televizije. Od novinarja javne RTV Slovenija pa se zahteva, da tekmo OlimpijaMaribor komentira nepristransko tako, da ne izpostavlja grobih prekrškov vijoličastih in minimizira tistih, ki jih storijo zeleni. Niti ni primerno, da se aktivno angažira za zamenjavo trenerja in s simpatijo spremlja in promovira zborovanja Green Dragonsov ali Viol, ki to javno zahtevajo.

 

 

Dan neskončnih sanj

 

Kdor meni, da je informativni program RTV Slovenije skladen s standardi javne televizije, pač ne spremlja javnih informativnih oddaj v državah z višjimi demokratičnimi standardi. To je dejstvo. Levi intelektualci, ki nekritično branijo informativni program RTV, ne delajo usluge demokraciji in so zadnji, ki se bodo lahko upravičeno zgražali, če bo kdaj kdo res "prevzel" RTV in poskušal doseči, da bi nacionalka postala toliko desna, kot je danes leva. Tega si sicer ne bi smel nihče želeti. Demokracijo (in medije) branimo tako, da se zavzemamo za javno RTV, ki bi bila v skladu z njenim statutom dosledno nepristranska in ne tako, da ji veselo gledamo skozi prste, če udriha po tistih, ki jim tudi sami nasprotujemo. Za to imamo POP TV in Nova24TV.

 

Uravnoteženosti ne zagotovimo tako, da v studio povabimo enega "desnega" in enega "levega" gosta, če se novinar pojavlja v vlogi opinion makerja, ne pa moderaterja.

 

 

Čakal s'n te ko' kreten

 

Lahko si samo predstavljamo, kakšen (mednarodni) kraval bi nastal, če bi RTV postala toliko desna, kot je danes leva. Zavzemati bi se morali, da javna RTV vse politične akterje obravnava enako. Že slišim leve intelektualce, ki temu oporekajo z argumentom, da obstaja ena sama resnica, ki jo je dolžan obelodaniti in braniti vsak nepristranski in neopredeljen (tj. normalen) novinar: njihova, kajpak.

 

 

DODATEK - Razrez kategorizacije vprašanj

 

Pogovori s predsednikom vlade na RTV Slovenija

 

Predsednik vlade ŠAREC

Vrsta vprašanja

nevtralno

polemično

izzivalno 

prijateljsko

skupaj

osnovna vprašanja

38

12

10

10

70

% vprašanj

54.3

17.1

14.3

14.3

 

podvprašanja

14

11

3

4

32

% podvprašanj

43.75

34.4

9.4

12.5

 

vsa vprašanja

52

23

13

14

102

% vseh vprašanj

51.0

22.5

12.8

13.7

 

Seštevek vprašanj iz intervjujev s predsednikom vlade Šarcem 17.12.2018 in 16.9.2019

 

 

Predsednik vlade JANŠA

Vrsta vprašanja

nevtralno

polemično

izzivalno 

prijateljsko

skupaj

osnovna vprašanja

11

14

10

0

35

% vprašanj

31.4

40

28.6

0

 

podvprašanja

25

32

5

0

62

% podvprašanj

40.3

51.6

8.1

0

 

vsa vprašanja

36

46

15

0

97

% vseh vprašanj

37.1

47.4

15.5

0

 

Seštevek vprašanj iz intervjujev s predsednikom vlade Janšo 28.5.2020 in 19.11.2020

 

 

Pogovori z opozicijo na RTV Slovenija

 

 

Pogovora z opozicijo v času ŠARČEVE vlade

vrsta vprašanja

nevtralno

polemično

pzzivalno

prijateljsko

skupaj

osnovna vprašanja

52

7

5

6

70

% vprašanj

74.3

10.0

7.1

8.6

 

podvprašanja

13

13

3

1

30

% podvprašanj

43.3

43.3

10.0

3.3

 

vsa vprašanja

65

20

8

7

100

% vseh vprašanj

65

20

8

7

 

Seštevek vprašanj iz intervjujev z opozicijo 17.12.2018 (Logar - SDS, Tonin - NSI, Jelinčič - SNS, Mesec – Levica) in 16.9.2019 (Logar - SDS, Tonin – NSI, Jelinčič - SNS)

 

 

Pogovora z opozicijo v času JANŠEVE vlade

vrsta vprašanja

nevtralno

polemično

izzivalno

prijateljsko

skupaj

osnovna vprašanja

21

2

1

26

50

% vprašanj

42

4

2

52

 

podvprašanja

12

5

0

4

21

% podvprašanj

57.1

23.8

0

19.0

 

vsa vprašanja

33

7

1

30

71

% vseh vprašanj

46.5

9.9

1.3

42.3

 

Seštevek vprašanj iz intervjujev z opozicijo 28.5.2020 (Šarec - LMŠ, Fajon - SD, Mesec - Levica, Bratušek - SAB, Jelinčič – SNS) in 19.11.2020 (Šarec - LMŠ, Fajon - SD, Mesec - Levica, Bratušek - SAB).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
4
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.765
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.621
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.478
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.159
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 802
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.150
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 997