Razkrivamo

Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje

Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič prebrali ne med vladnimi novicami, niti zasledili kakega komentarja v medijih, čeprav gre vseeno za pomembno informacijo. Ko je državni zbor lani septembra sprejel rebalans proračuna za leto 2020, so vsi mediji poročali o visokem, kar 4,2 milijarde evrov težkem primanjkljaju. Premier Janša je v državnem zboru poudaril, da gre sicer res za rekordni primanjkljaj, a da vlada lahko za vsak evro pojasni, za kaj bo porabljen. Končni seštevek na finančnem ministrstvu je pokazal, da je imela država lani blizu 3,5 milijardni primanjkljaj, a to odstopanje, kot kaže, ne predstavlja neke posebej zanimive informacije, s katero bi bilo potrebno obvestiti prebivalce Slovenije.

11.02.2021 23:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   primanjkljaj   finance   koronkriza   EU   BDP   Andrej Šircelj

Trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi toliko denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. 

Razlike v številkah in reakcije nanje pravzaprav potrjujejo, da sprejem proračuna in višina izdatkov države kakšne posebne teže danes niti nima. Dobesedno smo prišli v situacijo, ko država lahko porabi milijardo evrov več ali manj, pa se s tem nihče pretirano ne obremenjuje. Seveda to ne pomeni, da na vladi in v parlamentu niso odločali ter tehtali, ali namenijo za te ali one potrebe več oziroma manj denarja, a trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi toliko denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. In v tem duhu je bil lani tudi sprejet rebalans proračuna z dodatno rezervo 1,25 milijarde evrov izdatkov - kolikor se bo pač potrebovalo.

 

Končni izračun je torej pokazal, da smo lani porabili 3,5 milijarde evrov več kot smo zbrali davčnih prihodkov, kar je seveda rekordni proračunski primanjkljaj v zgodovini države. A ob tem smo realizirali tudi rekordni presežek načrtov. Prav tako se nam namreč v zgodovini še ni zgodilo, da bi porabili kar 700 milijonov evrov manj, kot je bilo sprejeto s proračunskimi dokumenti. Bi lahko to ocenili, kot da je država varčevala in porabila manj, kot je predvidevala, manj kot ji je državni zbor dal mandat, da lahko porabi? Najbrž ne (no, tudi na vladi se s tem ne želijo hvaliti).

 

 

Sreča v nesreči

 

Vsekakor so aktualne razmere zaradi epidemije tudi na proračunskem področju izjemne. Vseeno pa lahko ob tem zapišemo, da imamo nekako srečo v nesreči. Spremembe v monetarni politiki ECB pred leti v smeri pospešenih odkupov vrednostnih papirjev držav so popolnoma spremenili razmišljanja in poglede na finančnih trgih ter razumevanje dolga. Čeprav ti odkupi niso (ne morejo) pospešiti gospodarske rasti (tu lahko pomaga samo fiskalna politika), pa je "zalivanje" ekonomije z ogromnimi količinami denarja omogočilo državam, da se lahko zadolžujejo brez nekih ovir in to praktično zastonj. Takšne razmere so seveda popolnoma drugačne kot po prejšnji krizi, ko smo s težavo zbirali milijarde po štiri- in petodstotni obrestni meri. Seveda se je potrebno zavedati, da trenutne možnosti ugodnega zadolževanja na finančnih trgih in pokrivanja proračunskega primanjkljaja niso rezultat kakšne bolj učinkovite ekonomske politike Slovenije, temveč posledica ugodnih razmer na finančnih trgih.

 

Država ima torej dobesedno odprto pot do potrebnih finančnih sredstev in v tem okviru je seveda tudi precej lažje voditi proračunsko politiko. Kolikor se pač odločimo, da bomo porabili, toliko denarja najamemo (pa še malo za rezervo). V tem smislu je bil tudi sprejet proračun z dodatno odprtim prostorom tudi za morebitne večje izdatke, če bi se zanje odločili. Vsekakor je bila politika vlade v smeri pomoči gospodarstvu ter prebivalstvu z visokimi subvencijami upravičena in smiselna, saj s tem ohranjamo delovna mesta do pričakovanega ponovnega zagona poslovanja v najbolj prizadetih panogah. Enako velja tudi za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva. Mogoče nekaterim celo preveč, na drugi strani pa so bili kakšni segmenti prizadetih ljudi tudi izpuščeni. Polno pravičnost je težko doseči. 

 

S teh vidikov lahko ocenimo politiko države kot pozitivno, a res je tudi, da vsaj kar se denarja tiče, tu kakšnih velikih naporov ni bilo potrebno vložiti. V zgodovini samostojne Slovenije ni noben finančni minister lahko tako prosto dostopal do potrebnih finančnih sredstev in imel tako malo zadržkov in nasprotovanja pri zadolževanju in trošenju kot Andrej Šircelj. Občasno se oglasi edino Fiskalni svet ter nežno opozori, da smo imeli včasih celo fiskalno pravilo, da bo denar enkrat potrebno vrniti in da mogoče kakšnih izdatki le niso bili tako nujni ... To pa je tudi vse.

 

 

Približno 2,5 milijardna "koronapomoč"

 

Lani je torej država porabila (razdelila) približno za 3,5 milijarde evrov več, kot je zbrala prihodkov. Od tega je bilo dobro milijardo manj prihodkov zaradi nižje gospodarske aktivnosti in manjše potrošnje prebivalstva. Ta izpad je bil podoben, kot ga beležijo tudi druge države v EU. Okoli 2,5 milijarde pa so okvirno znašale pomoči ter dodatna izplačila gospodarstvu in ljudem, kjer pa smo bili v Sloveniji, kot kaže, precej bolj "radodarni", kot to velja za večino drugih evropskih držav. Vsaj po prvih devetih mesecih preteklega leta je bil namreč proračunski primanjkljaj Slovenije glede na BDP v primerjavi z primanjkljajem v drugih državah praktično največji. 

 

Na žalost se velik obseg pomoči, ki se je odrazil tudi v visoki rasti povprečnih dohodkov (plač, pokojnin) ni odrazil tudi v povečani gospodarski aktivnosti. Pomemben del prihodkov ljudi se je namreč "zaustavil" v bančnih depozitih in ne v porabi, zaradi česar je bil naš upad BDP vseeno kar precejšen. Po devetih mesecih je bil sicer nekaj pod povprečjem EU (verjetno bo podobno tudi po izračunu podatkov za celo leto), a v desetih državah so imeli manjši upad gospodarske aktivnosti - in to kljub temu, da se niso tako močno zadolževali za povečane izdatke kot v Sloveniji. Kakor sicer lahko pomoč podjetjem in ljudem ocenimo pozitivno, se torej ta ni odrazila v gospodarski aktivnosti. Upajmo, da se bo del povečanih bančnih depozitov vsaj v naslednjem obdobju prelil v domačo potrošnjo in s tem omogočil hitrejšo okrevanje (zaposlovanje, dohodke). Za to pospešitev bo vsekakor potrebno voditi ustrezno gospodarsko politiko in promocijo, ker ne smemo pozabiti, da se skoraj dve tretjini BDP realizira skozi domačo potrošnjo kljub izjemno pomembni vlogi izvoza. Da ne bomo samo razlagali, kako skoraj 90 % proizvedenega izvozimo (kar najbolj odgovorni radi ponavljajo, a ne drži) in potem politika kar zanemari pomen domače potrošnje.

 

 

Vseeno nižji proračunski primanjkljaj

  

Proračunski primanjkljaj države je torej lani znašal 3,5 milijarde evrov in je bil za 700 milijonov nižji, kot so na vladi načrtovali še oktobra (no, mogoče sicer niti niso načrtovali, da bodo potrošili za 4,2 milijarde več, ampak so si samo zagotovili proste roke za morebitne večje izdatke). Na osnovi oktobrskih podatkov sem o podobni oceni proračuna pisal tudi že decembra in takrat sem primanjkljaj ocenil na 3,3 milijarde. Največje odstopanje od prvotne ocene se kaže pri sredstvih iz EU, kjer smo kljub zaključevanju finančne perspektive tudi lani črpali le 200 milijonov več sredstev, kot jih vplačali v EU oziroma celo nekaj manj kot leto poprej.

 

Evropska unija sprejema sedemletne proračune, v katerih je opredeljena tudi kvota sredstev, ki jih države prejemajo iz kohezijskega in strukturnih skladov. Zadnja finančna perspektiva se je zaključila lani (2014-2020). Vemo, da so voditelji držav julija lani sprejeli že nov proračun za obdobje 2021-2027 skupaj z dodatnim Skladom za okrevanje. Po obeh virih naj bi Slovenija v naslednjem obdobju lahko črpala iz EU preko 10 milijard evrov, ob tem pa ima še precej neizkoriščenih kvot iz zadnjega obdobja. Čeprav se je prejšnja finančna perspektiva sicer zaključila, se sredstva po njej lahko črpajo še tri leta. Do lani smo izkoristili 54 % razpoložljivih sredstev, kar lahko ocenimo kot malo, manj kot v prejšnji finančni perspektivi, a vseeno je več, kot velja za povprečje držav. To znaša 51 % z razponom od 36 % (Španija, Italija) do 81 % (Finska).

 

Glede na zaključevanje obdobja je še prejšnja vlada predvidela, da bomo v letu 2020 koristili 1,07 milijarde EU sredstev, kar je aktualna vlada oktobra znižala na 0,94 milijarde. Praviloma se črpanje v zadnjem mesecu leta pospeši, kar sem predvidel tudi v decembrski oceni lanskega proračuna. Na žalost pa lani tudi decembra nismo bili pretirano uspešni. V zadnjem mesecu smo tako črpali pol manj kot v decembru 2019 in v celem lanskem letu iz EU prejeli celo 2 milijona manj kot v letu 2019 (po začasnih podatkih 725 milijonov evrov). Kljub temu, da imamo torej "na mizi" krepko preko 10 milijard EU sredstev (stare pravice ter nove kvote), zaenkrat kakšne posebne uspešnosti nismo pokazali. In kot spremljamo informacije iz EU virov, tudi predlagani projekti za koriščenje EU sredstev niso najbolje sprejeti.

 

Poleg depozitov v bankah je to torej drugi pomemben dodatni vir sredstev, ki bi lahko opazno pripomogel pri okrevanju gospodarstva, gospodarski rasti, zaposlovanju in dohodkih. Seveda ne samo v smislu, da sredstva čim prej porabimo, temveč da jih porabimo za pravi namen. Za naložbe, ki bodo pripomogle k višji produktivnosti gospodarstva, kar je predpogoj za dohitevanje razvitejših držav.

 

 

Radodarnost v izjemnih razmerah

 

Lansko leto smo zaključili z rekordnimi proračunskim primanjkljajem, kar nam k sreči zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin na finančnih trgih ni povzročilo nobenih težav. Vlada je imela proste roke pri odločanju o obsegu izdatkov in kakšnih posebnih naporov pri tem ni imela. Zaradi tega je verjetno tudi nekoliko bolj širokogrudno delila razne pomoči, ki sicer za marsikoga še vedno niso bile zadostne - verjetno pa je bilo tudi veliko prejemnikov, ki jim je takšna politika finančni položaj celo izboljšala (ti so seveda tiho). Seveda teh sredstev ni dajala vlada, temveč se je vlada samo odločala, koliko sredstev bo najela v breme države, državljanov (v breme bodočih obdobij) in jih zaradi izjemnih razmer danes razdelila med ljudi.

 

Pred vlado so sedaj zahtevnejše naloge, kako angažirati vsa razpoložljiva sredstva, da se bodo odrazila tudi v hitrejši gospodarski aktivnosti.

 

Dosedanji ukrepi na tem področju niso bili ravno najbolj učinkoviti.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Kak Šved pod Poltavoj" ali kako se ruska imperialna politika spet ponavlja in je zelo nekreativna
3
03.06.2023 17:00
Vojna, ki divja na ukrajinskem ozemlju, v resnici vojna za ukrajinsko neodvisnost. V tej vojni ukrajinski narod uveljavlja svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
9
31.05.2023 20:30
Naš italijanski sodelavec Valerio Fabbri je pred dnevi v prilogi Scenari, ki izhaja kot del rimskega dnevnika Domani, objavil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
5
28.05.2023 19:00
After the initial euphoria, Chinas relations with the Central Asian countries are losing traction as the local population is ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
16
24.05.2023 20:59
Začelo se je zbiranje podpisov za podporo novemu zakonu, ki ga v slovenski zakonodaji še nimamo: o zakonu o pomoči pri ... Več.
Piše: Milan Krek
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
30
18.05.2023 17:15
Na zadnje ideološke poteze vlade Roberta Goloba, ki je pred volitvami obljubljala depolitizacijo, zdaj pa počne ravno nasprotno, ... Več.
Piše: Uredništvo
Parlamentarne volitve v Grčiji: Negotovost kot še nikoli
10
17.05.2023 19:00
Konec tedna, natančneje 21. maja, čakajo Grčijo parlamentarne volitve, ki bodo v več pogledih prelomne. Javnomnenjske raziskave ... Več.
Piše: Tomi Dimitrovski
Beijing's new anti-spying rules could put to jail any foreign citizen living in China
8
16.05.2023 22:00
The international community is wary of Chinas latest amendments to its anti-espionage legislation that comes into effect from ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Despite likely losses, China has an interest to fund Pakistani rail network
10
09.05.2023 20:45
Putting economics on its head, China is readying to launch an ambitious USD 58 billion rail network in Pakistan, whose rationale ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Anonimka Alešu Šabedru očita, da ogroža več kot 60 milijonov evrov evropskega denarja
9
07.05.2023 20:00
Razmere v zdravstvu se bodo očitno še bolj zaostrile, do dramatičnih dogodkov naj bi prišlo že prihodnji mesec, opozarjajo naši ... Več.
Piše: Uredništvo
Kremelj je padel? Kdo je odgovoren za domnevni "atentat" na Putina in zakaj je to storil
13
04.05.2023 09:20
Natančna analiza posnetkov domnevnega ukrajinskega napada z dronoma na Kremelj, kjer je sicer uradna rezidenca ruskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Nekdanji italijanski zunanji minister Luigi Di Maio kot predstavnik evropske diplomacije v zalivskih državah
14
02.05.2023 20:00
Visoki predstavnik za zunanje zadeve Evropske unije Josep Borrell je predstavnikom vlad 27 držav članic Unije pisal, da je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ameriška gerontokracija: Vladavina starejših v ZDA kot garancija prihodnosti zahodnega sveta?
12
28.04.2023 20:15
V Združenih državah so vedno bolj prisotni dvomi o napovedani ponovni kandidaturi Joeja Bidna. Izgleda, da osemdesetletni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izstop Nemčije iz rabe jedrske energije in mizantropija velikih okoljevarstvenih organizacij
22
23.04.2023 19:04
Trenutek slavja nemških Zelenih in velikih mednarodnih okoljevarsvetnih organizacij ob odklopu zadnjih treh nemških jedrskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China - EU relations to deteriorate as Putin ignores Xi's mediation
6
22.04.2023 00:00
The European Commission President, Ursula von der Leyen, and French President, Emmanuel Macron, are trying to change Chinas ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Emergence of New Global Industrial Supply Chain : Limitation of China - Russia Trade Cooperation
13
16.04.2023 19:00
Analysts and observers across the world are anticipating about the shape and form the new global industrial supply chain would ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Finska v zvezi NATO je še en dokaz Putinovih političnih napak
13
12.04.2023 19:33
Vojna v Ukrajini je privedla do širitve zveze NATO. Na bojišču ni končnega izida, ki bi pomenil pogajanja s Kijevom in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Cene električne energije v Evropi letijo v nebo predvsem zaradi trgovcev in špekulantov z električno energijo
21
11.04.2023 23:59
Leto 2022 je vsekakor zaznamovala energetska kriza. Cene električne energije so pričele naraščati že konec leta 2021, z rusko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zloraba neke naravne nesreče: Četrt stoletja po velikonočnem potresu v Zgornjem Posočju (1998)
11
10.04.2023 21:00
Pred skoraj natanko četrt stoletja, na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, pet minut pred poldnevom, je Zgornje Posočje ... Več.
Piše: Siniša Germovšek
Shrinking Beijing, Shanghai, Hong Kong populations worsen demographic crisis in China
10
04.04.2023 21:00
Younger generation of Chinese does not find giving birth as inevitability. China therefore recorded a population decline for the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pozabite na drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, vladno koalicijo so očitno potiho prevzeli špekulativni interesi
18
29.03.2023 00:55
Kdo se igra s projektom drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem? Če ste mislili, da bo oblast vsaj v tem primeru ravnala ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.187
02/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.152
03/
Prvo leto svobodnega vladanja: Lažni energetski prerok, ki uvaja ideološki, avtoritarni intervencionistični državni kapitalizem
Uredništvo
Ogledov: 1.702
04/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.551
05/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.223
06/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.161
07/
Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični in tako dobro uveljavljeni, da so odporni tudi na menjave vlad
Valerio Fabbri
Ogledov: 784
08/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.831
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 499
10/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 2.083