Razkrivamo

Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje

Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič prebrali ne med vladnimi novicami, niti zasledili kakega komentarja v medijih, čeprav gre vseeno za pomembno informacijo. Ko je državni zbor lani septembra sprejel rebalans proračuna za leto 2020, so vsi mediji poročali o visokem, kar 4,2 milijarde evrov težkem primanjkljaju. Premier Janša je v državnem zboru poudaril, da gre sicer res za rekordni primanjkljaj, a da vlada lahko za vsak evro pojasni, za kaj bo porabljen. Končni seštevek na finančnem ministrstvu je pokazal, da je imela država lani blizu 3,5 milijardni primanjkljaj, a to odstopanje, kot kaže, ne predstavlja neke posebej zanimive informacije, s katero bi bilo potrebno obvestiti prebivalce Slovenije.

11.02.2021 23:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   primanjkljaj   finance   koronkriza   EU   BDP   Andrej Šircelj

Trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi toliko denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. 

Razlike v številkah in reakcije nanje pravzaprav potrjujejo, da sprejem proračuna in višina izdatkov države kakšne posebne teže danes niti nima. Dobesedno smo prišli v situacijo, ko država lahko porabi milijardo evrov več ali manj, pa se s tem nihče pretirano ne obremenjuje. Seveda to ne pomeni, da na vladi in v parlamentu niso odločali ter tehtali, ali namenijo za te ali one potrebe več oziroma manj denarja, a trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi toliko denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. In v tem duhu je bil lani tudi sprejet rebalans proračuna z dodatno rezervo 1,25 milijarde evrov izdatkov - kolikor se bo pač potrebovalo.

 

Končni izračun je torej pokazal, da smo lani porabili 3,5 milijarde evrov več kot smo zbrali davčnih prihodkov, kar je seveda rekordni proračunski primanjkljaj v zgodovini države. A ob tem smo realizirali tudi rekordni presežek načrtov. Prav tako se nam namreč v zgodovini še ni zgodilo, da bi porabili kar 700 milijonov evrov manj, kot je bilo sprejeto s proračunskimi dokumenti. Bi lahko to ocenili, kot da je država varčevala in porabila manj, kot je predvidevala, manj kot ji je državni zbor dal mandat, da lahko porabi? Najbrž ne (no, tudi na vladi se s tem ne želijo hvaliti).

 

 

Sreča v nesreči

 

Vsekakor so aktualne razmere zaradi epidemije tudi na proračunskem področju izjemne. Vseeno pa lahko ob tem zapišemo, da imamo nekako srečo v nesreči. Spremembe v monetarni politiki ECB pred leti v smeri pospešenih odkupov vrednostnih papirjev držav so popolnoma spremenili razmišljanja in poglede na finančnih trgih ter razumevanje dolga. Čeprav ti odkupi niso (ne morejo) pospešiti gospodarske rasti (tu lahko pomaga samo fiskalna politika), pa je "zalivanje" ekonomije z ogromnimi količinami denarja omogočilo državam, da se lahko zadolžujejo brez nekih ovir in to praktično zastonj. Takšne razmere so seveda popolnoma drugačne kot po prejšnji krizi, ko smo s težavo zbirali milijarde po štiri- in petodstotni obrestni meri. Seveda se je potrebno zavedati, da trenutne možnosti ugodnega zadolževanja na finančnih trgih in pokrivanja proračunskega primanjkljaja niso rezultat kakšne bolj učinkovite ekonomske politike Slovenije, temveč posledica ugodnih razmer na finančnih trgih.

 

Država ima torej dobesedno odprto pot do potrebnih finančnih sredstev in v tem okviru je seveda tudi precej lažje voditi proračunsko politiko. Kolikor se pač odločimo, da bomo porabili, toliko denarja najamemo (pa še malo za rezervo). V tem smislu je bil tudi sprejet proračun z dodatno odprtim prostorom tudi za morebitne večje izdatke, če bi se zanje odločili. Vsekakor je bila politika vlade v smeri pomoči gospodarstvu ter prebivalstvu z visokimi subvencijami upravičena in smiselna, saj s tem ohranjamo delovna mesta do pričakovanega ponovnega zagona poslovanja v najbolj prizadetih panogah. Enako velja tudi za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva. Mogoče nekaterim celo preveč, na drugi strani pa so bili kakšni segmenti prizadetih ljudi tudi izpuščeni. Polno pravičnost je težko doseči. 

 

S teh vidikov lahko ocenimo politiko države kot pozitivno, a res je tudi, da vsaj kar se denarja tiče, tu kakšnih velikih naporov ni bilo potrebno vložiti. V zgodovini samostojne Slovenije ni noben finančni minister lahko tako prosto dostopal do potrebnih finančnih sredstev in imel tako malo zadržkov in nasprotovanja pri zadolževanju in trošenju kot Andrej Šircelj. Občasno se oglasi edino Fiskalni svet ter nežno opozori, da smo imeli včasih celo fiskalno pravilo, da bo denar enkrat potrebno vrniti in da mogoče kakšnih izdatki le niso bili tako nujni ... To pa je tudi vse.

 

 

Približno 2,5 milijardna "koronapomoč"

 

Lani je torej država porabila (razdelila) približno za 3,5 milijarde evrov več, kot je zbrala prihodkov. Od tega je bilo dobro milijardo manj prihodkov zaradi nižje gospodarske aktivnosti in manjše potrošnje prebivalstva. Ta izpad je bil podoben, kot ga beležijo tudi druge države v EU. Okoli 2,5 milijarde pa so okvirno znašale pomoči ter dodatna izplačila gospodarstvu in ljudem, kjer pa smo bili v Sloveniji, kot kaže, precej bolj "radodarni", kot to velja za večino drugih evropskih držav. Vsaj po prvih devetih mesecih preteklega leta je bil namreč proračunski primanjkljaj Slovenije glede na BDP v primerjavi z primanjkljajem v drugih državah praktično največji. 

 

Na žalost se velik obseg pomoči, ki se je odrazil tudi v visoki rasti povprečnih dohodkov (plač, pokojnin) ni odrazil tudi v povečani gospodarski aktivnosti. Pomemben del prihodkov ljudi se je namreč "zaustavil" v bančnih depozitih in ne v porabi, zaradi česar je bil naš upad BDP vseeno kar precejšen. Po devetih mesecih je bil sicer nekaj pod povprečjem EU (verjetno bo podobno tudi po izračunu podatkov za celo leto), a v desetih državah so imeli manjši upad gospodarske aktivnosti - in to kljub temu, da se niso tako močno zadolževali za povečane izdatke kot v Sloveniji. Kakor sicer lahko pomoč podjetjem in ljudem ocenimo pozitivno, se torej ta ni odrazila v gospodarski aktivnosti. Upajmo, da se bo del povečanih bančnih depozitov vsaj v naslednjem obdobju prelil v domačo potrošnjo in s tem omogočil hitrejšo okrevanje (zaposlovanje, dohodke). Za to pospešitev bo vsekakor potrebno voditi ustrezno gospodarsko politiko in promocijo, ker ne smemo pozabiti, da se skoraj dve tretjini BDP realizira skozi domačo potrošnjo kljub izjemno pomembni vlogi izvoza. Da ne bomo samo razlagali, kako skoraj 90 % proizvedenega izvozimo (kar najbolj odgovorni radi ponavljajo, a ne drži) in potem politika kar zanemari pomen domače potrošnje.

 

 

Vseeno nižji proračunski primanjkljaj

  

Proračunski primanjkljaj države je torej lani znašal 3,5 milijarde evrov in je bil za 700 milijonov nižji, kot so na vladi načrtovali še oktobra (no, mogoče sicer niti niso načrtovali, da bodo potrošili za 4,2 milijarde več, ampak so si samo zagotovili proste roke za morebitne večje izdatke). Na osnovi oktobrskih podatkov sem o podobni oceni proračuna pisal tudi že decembra in takrat sem primanjkljaj ocenil na 3,3 milijarde. Največje odstopanje od prvotne ocene se kaže pri sredstvih iz EU, kjer smo kljub zaključevanju finančne perspektive tudi lani črpali le 200 milijonov več sredstev, kot jih vplačali v EU oziroma celo nekaj manj kot leto poprej.

 

Evropska unija sprejema sedemletne proračune, v katerih je opredeljena tudi kvota sredstev, ki jih države prejemajo iz kohezijskega in strukturnih skladov. Zadnja finančna perspektiva se je zaključila lani (2014-2020). Vemo, da so voditelji držav julija lani sprejeli že nov proračun za obdobje 2021-2027 skupaj z dodatnim Skladom za okrevanje. Po obeh virih naj bi Slovenija v naslednjem obdobju lahko črpala iz EU preko 10 milijard evrov, ob tem pa ima še precej neizkoriščenih kvot iz zadnjega obdobja. Čeprav se je prejšnja finančna perspektiva sicer zaključila, se sredstva po njej lahko črpajo še tri leta. Do lani smo izkoristili 54 % razpoložljivih sredstev, kar lahko ocenimo kot malo, manj kot v prejšnji finančni perspektivi, a vseeno je več, kot velja za povprečje držav. To znaša 51 % z razponom od 36 % (Španija, Italija) do 81 % (Finska).

 

Glede na zaključevanje obdobja je še prejšnja vlada predvidela, da bomo v letu 2020 koristili 1,07 milijarde EU sredstev, kar je aktualna vlada oktobra znižala na 0,94 milijarde. Praviloma se črpanje v zadnjem mesecu leta pospeši, kar sem predvidel tudi v decembrski oceni lanskega proračuna. Na žalost pa lani tudi decembra nismo bili pretirano uspešni. V zadnjem mesecu smo tako črpali pol manj kot v decembru 2019 in v celem lanskem letu iz EU prejeli celo 2 milijona manj kot v letu 2019 (po začasnih podatkih 725 milijonov evrov). Kljub temu, da imamo torej "na mizi" krepko preko 10 milijard EU sredstev (stare pravice ter nove kvote), zaenkrat kakšne posebne uspešnosti nismo pokazali. In kot spremljamo informacije iz EU virov, tudi predlagani projekti za koriščenje EU sredstev niso najbolje sprejeti.

 

Poleg depozitov v bankah je to torej drugi pomemben dodatni vir sredstev, ki bi lahko opazno pripomogel pri okrevanju gospodarstva, gospodarski rasti, zaposlovanju in dohodkih. Seveda ne samo v smislu, da sredstva čim prej porabimo, temveč da jih porabimo za pravi namen. Za naložbe, ki bodo pripomogle k višji produktivnosti gospodarstva, kar je predpogoj za dohitevanje razvitejših držav.

 

 

Radodarnost v izjemnih razmerah

 

Lansko leto smo zaključili z rekordnimi proračunskim primanjkljajem, kar nam k sreči zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin na finančnih trgih ni povzročilo nobenih težav. Vlada je imela proste roke pri odločanju o obsegu izdatkov in kakšnih posebnih naporov pri tem ni imela. Zaradi tega je verjetno tudi nekoliko bolj širokogrudno delila razne pomoči, ki sicer za marsikoga še vedno niso bile zadostne - verjetno pa je bilo tudi veliko prejemnikov, ki jim je takšna politika finančni položaj celo izboljšala (ti so seveda tiho). Seveda teh sredstev ni dajala vlada, temveč se je vlada samo odločala, koliko sredstev bo najela v breme države, državljanov (v breme bodočih obdobij) in jih zaradi izjemnih razmer danes razdelila med ljudi.

 

Pred vlado so sedaj zahtevnejše naloge, kako angažirati vsa razpoložljiva sredstva, da se bodo odrazila tudi v hitrejši gospodarski aktivnosti.

 

Dosedanji ukrepi na tem področju niso bili ravno najbolj učinkoviti.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.749
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.411
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.504
04/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.360
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.995
06/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.237
07/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.241
08/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.197
09/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.191
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.121