Razkrivamo

Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje

Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič prebrali ne med vladnimi novicami, niti zasledili kakega komentarja v medijih, čeprav gre vseeno za pomembno informacijo. Ko je državni zbor lani septembra sprejel rebalans proračuna za leto 2020, so vsi mediji poročali o visokem, kar 4,2 milijarde evrov težkem primanjkljaju. Premier Janša je v državnem zboru poudaril, da gre sicer res za rekordni primanjkljaj, a da vlada lahko za vsak evro pojasni, za kaj bo porabljen. Končni seštevek na finančnem ministrstvu je pokazal, da je imela država lani blizu 3,5 milijardni primanjkljaj, a to odstopanje, kot kaže, ne predstavlja neke posebej zanimive informacije, s katero bi bilo potrebno obvestiti prebivalce Slovenije.

11.02.2021 23:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   primanjkljaj   finance   koronkriza   EU   BDP   Andrej Šircelj

Trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi toliko denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. 

Razlike v številkah in reakcije nanje pravzaprav potrjujejo, da sprejem proračuna in višina izdatkov države kakšne posebne teže danes niti nima. Dobesedno smo prišli v situacijo, ko država lahko porabi milijardo evrov več ali manj, pa se s tem nihče pretirano ne obremenjuje. Seveda to ne pomeni, da na vladi in v parlamentu niso odločali ter tehtali, ali namenijo za te ali one potrebe več oziroma manj denarja, a trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi toliko denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. In v tem duhu je bil lani tudi sprejet rebalans proračuna z dodatno rezervo 1,25 milijarde evrov izdatkov - kolikor se bo pač potrebovalo.

 

Končni izračun je torej pokazal, da smo lani porabili 3,5 milijarde evrov več kot smo zbrali davčnih prihodkov, kar je seveda rekordni proračunski primanjkljaj v zgodovini države. A ob tem smo realizirali tudi rekordni presežek načrtov. Prav tako se nam namreč v zgodovini še ni zgodilo, da bi porabili kar 700 milijonov evrov manj, kot je bilo sprejeto s proračunskimi dokumenti. Bi lahko to ocenili, kot da je država varčevala in porabila manj, kot je predvidevala, manj kot ji je državni zbor dal mandat, da lahko porabi? Najbrž ne (no, tudi na vladi se s tem ne želijo hvaliti).

 

 

Sreča v nesreči

 

Vsekakor so aktualne razmere zaradi epidemije tudi na proračunskem področju izjemne. Vseeno pa lahko ob tem zapišemo, da imamo nekako srečo v nesreči. Spremembe v monetarni politiki ECB pred leti v smeri pospešenih odkupov vrednostnih papirjev držav so popolnoma spremenili razmišljanja in poglede na finančnih trgih ter razumevanje dolga. Čeprav ti odkupi niso (ne morejo) pospešiti gospodarske rasti (tu lahko pomaga samo fiskalna politika), pa je "zalivanje" ekonomije z ogromnimi količinami denarja omogočilo državam, da se lahko zadolžujejo brez nekih ovir in to praktično zastonj. Takšne razmere so seveda popolnoma drugačne kot po prejšnji krizi, ko smo s težavo zbirali milijarde po štiri- in petodstotni obrestni meri. Seveda se je potrebno zavedati, da trenutne možnosti ugodnega zadolževanja na finančnih trgih in pokrivanja proračunskega primanjkljaja niso rezultat kakšne bolj učinkovite ekonomske politike Slovenije, temveč posledica ugodnih razmer na finančnih trgih.

 

Država ima torej dobesedno odprto pot do potrebnih finančnih sredstev in v tem okviru je seveda tudi precej lažje voditi proračunsko politiko. Kolikor se pač odločimo, da bomo porabili, toliko denarja najamemo (pa še malo za rezervo). V tem smislu je bil tudi sprejet proračun z dodatno odprtim prostorom tudi za morebitne večje izdatke, če bi se zanje odločili. Vsekakor je bila politika vlade v smeri pomoči gospodarstvu ter prebivalstvu z visokimi subvencijami upravičena in smiselna, saj s tem ohranjamo delovna mesta do pričakovanega ponovnega zagona poslovanja v najbolj prizadetih panogah. Enako velja tudi za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva. Mogoče nekaterim celo preveč, na drugi strani pa so bili kakšni segmenti prizadetih ljudi tudi izpuščeni. Polno pravičnost je težko doseči. 

 

S teh vidikov lahko ocenimo politiko države kot pozitivno, a res je tudi, da vsaj kar se denarja tiče, tu kakšnih velikih naporov ni bilo potrebno vložiti. V zgodovini samostojne Slovenije ni noben finančni minister lahko tako prosto dostopal do potrebnih finančnih sredstev in imel tako malo zadržkov in nasprotovanja pri zadolževanju in trošenju kot Andrej Šircelj. Občasno se oglasi edino Fiskalni svet ter nežno opozori, da smo imeli včasih celo fiskalno pravilo, da bo denar enkrat potrebno vrniti in da mogoče kakšnih izdatki le niso bili tako nujni ... To pa je tudi vse.

 

 

Približno 2,5 milijardna "koronapomoč"

 

Lani je torej država porabila (razdelila) približno za 3,5 milijarde evrov več, kot je zbrala prihodkov. Od tega je bilo dobro milijardo manj prihodkov zaradi nižje gospodarske aktivnosti in manjše potrošnje prebivalstva. Ta izpad je bil podoben, kot ga beležijo tudi druge države v EU. Okoli 2,5 milijarde pa so okvirno znašale pomoči ter dodatna izplačila gospodarstvu in ljudem, kjer pa smo bili v Sloveniji, kot kaže, precej bolj "radodarni", kot to velja za večino drugih evropskih držav. Vsaj po prvih devetih mesecih preteklega leta je bil namreč proračunski primanjkljaj Slovenije glede na BDP v primerjavi z primanjkljajem v drugih državah praktično največji. 

 

Na žalost se velik obseg pomoči, ki se je odrazil tudi v visoki rasti povprečnih dohodkov (plač, pokojnin) ni odrazil tudi v povečani gospodarski aktivnosti. Pomemben del prihodkov ljudi se je namreč "zaustavil" v bančnih depozitih in ne v porabi, zaradi česar je bil naš upad BDP vseeno kar precejšen. Po devetih mesecih je bil sicer nekaj pod povprečjem EU (verjetno bo podobno tudi po izračunu podatkov za celo leto), a v desetih državah so imeli manjši upad gospodarske aktivnosti - in to kljub temu, da se niso tako močno zadolževali za povečane izdatke kot v Sloveniji. Kakor sicer lahko pomoč podjetjem in ljudem ocenimo pozitivno, se torej ta ni odrazila v gospodarski aktivnosti. Upajmo, da se bo del povečanih bančnih depozitov vsaj v naslednjem obdobju prelil v domačo potrošnjo in s tem omogočil hitrejšo okrevanje (zaposlovanje, dohodke). Za to pospešitev bo vsekakor potrebno voditi ustrezno gospodarsko politiko in promocijo, ker ne smemo pozabiti, da se skoraj dve tretjini BDP realizira skozi domačo potrošnjo kljub izjemno pomembni vlogi izvoza. Da ne bomo samo razlagali, kako skoraj 90 % proizvedenega izvozimo (kar najbolj odgovorni radi ponavljajo, a ne drži) in potem politika kar zanemari pomen domače potrošnje.

 

 

Vseeno nižji proračunski primanjkljaj

  

Proračunski primanjkljaj države je torej lani znašal 3,5 milijarde evrov in je bil za 700 milijonov nižji, kot so na vladi načrtovali še oktobra (no, mogoče sicer niti niso načrtovali, da bodo potrošili za 4,2 milijarde več, ampak so si samo zagotovili proste roke za morebitne večje izdatke). Na osnovi oktobrskih podatkov sem o podobni oceni proračuna pisal tudi že decembra in takrat sem primanjkljaj ocenil na 3,3 milijarde. Največje odstopanje od prvotne ocene se kaže pri sredstvih iz EU, kjer smo kljub zaključevanju finančne perspektive tudi lani črpali le 200 milijonov več sredstev, kot jih vplačali v EU oziroma celo nekaj manj kot leto poprej.

 

Evropska unija sprejema sedemletne proračune, v katerih je opredeljena tudi kvota sredstev, ki jih države prejemajo iz kohezijskega in strukturnih skladov. Zadnja finančna perspektiva se je zaključila lani (2014-2020). Vemo, da so voditelji držav julija lani sprejeli že nov proračun za obdobje 2021-2027 skupaj z dodatnim Skladom za okrevanje. Po obeh virih naj bi Slovenija v naslednjem obdobju lahko črpala iz EU preko 10 milijard evrov, ob tem pa ima še precej neizkoriščenih kvot iz zadnjega obdobja. Čeprav se je prejšnja finančna perspektiva sicer zaključila, se sredstva po njej lahko črpajo še tri leta. Do lani smo izkoristili 54 % razpoložljivih sredstev, kar lahko ocenimo kot malo, manj kot v prejšnji finančni perspektivi, a vseeno je več, kot velja za povprečje držav. To znaša 51 % z razponom od 36 % (Španija, Italija) do 81 % (Finska).

 

Glede na zaključevanje obdobja je še prejšnja vlada predvidela, da bomo v letu 2020 koristili 1,07 milijarde EU sredstev, kar je aktualna vlada oktobra znižala na 0,94 milijarde. Praviloma se črpanje v zadnjem mesecu leta pospeši, kar sem predvidel tudi v decembrski oceni lanskega proračuna. Na žalost pa lani tudi decembra nismo bili pretirano uspešni. V zadnjem mesecu smo tako črpali pol manj kot v decembru 2019 in v celem lanskem letu iz EU prejeli celo 2 milijona manj kot v letu 2019 (po začasnih podatkih 725 milijonov evrov). Kljub temu, da imamo torej "na mizi" krepko preko 10 milijard EU sredstev (stare pravice ter nove kvote), zaenkrat kakšne posebne uspešnosti nismo pokazali. In kot spremljamo informacije iz EU virov, tudi predlagani projekti za koriščenje EU sredstev niso najbolje sprejeti.

 

Poleg depozitov v bankah je to torej drugi pomemben dodatni vir sredstev, ki bi lahko opazno pripomogel pri okrevanju gospodarstva, gospodarski rasti, zaposlovanju in dohodkih. Seveda ne samo v smislu, da sredstva čim prej porabimo, temveč da jih porabimo za pravi namen. Za naložbe, ki bodo pripomogle k višji produktivnosti gospodarstva, kar je predpogoj za dohitevanje razvitejših držav.

 

 

Radodarnost v izjemnih razmerah

 

Lansko leto smo zaključili z rekordnimi proračunskim primanjkljajem, kar nam k sreči zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin na finančnih trgih ni povzročilo nobenih težav. Vlada je imela proste roke pri odločanju o obsegu izdatkov in kakšnih posebnih naporov pri tem ni imela. Zaradi tega je verjetno tudi nekoliko bolj širokogrudno delila razne pomoči, ki sicer za marsikoga še vedno niso bile zadostne - verjetno pa je bilo tudi veliko prejemnikov, ki jim je takšna politika finančni položaj celo izboljšala (ti so seveda tiho). Seveda teh sredstev ni dajala vlada, temveč se je vlada samo odločala, koliko sredstev bo najela v breme države, državljanov (v breme bodočih obdobij) in jih zaradi izjemnih razmer danes razdelila med ljudi.

 

Pred vlado so sedaj zahtevnejše naloge, kako angažirati vsa razpoložljiva sredstva, da se bodo odrazila tudi v hitrejši gospodarski aktivnosti.

 

Dosedanji ukrepi na tem področju niso bili ravno najbolj učinkoviti.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.494
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.694
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.817
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.504
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.823
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.119
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 902
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.597
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.380