Razkrivamo

Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje

Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič prebrali ne med vladnimi novicami, niti zasledili kakega komentarja v medijih, čeprav gre vseeno za pomembno informacijo. Ko je državni zbor lani septembra sprejel rebalans proračuna za leto 2020, so vsi mediji poročali o visokem, kar 4,2 milijarde evrov težkem primanjkljaju. Premier Janša je v državnem zboru poudaril, da gre sicer res za rekordni primanjkljaj, a da vlada lahko za vsak evro pojasni, za kaj bo porabljen. Končni seštevek na finančnem ministrstvu je pokazal, da je imela država lani blizu 3,5 milijardni primanjkljaj, a to odstopanje, kot kaže, ne predstavlja neke posebej zanimive informacije, s katero bi bilo potrebno obvestiti prebivalce Slovenije.

11.02.2021 23:10
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   primanjkljaj   finance   koronkriza   EU   BDP   Andrej Šircelj

Trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi toliko denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. 

Razlike v številkah in reakcije nanje pravzaprav potrjujejo, da sprejem proračuna in višina izdatkov države kakšne posebne teže danes niti nima. Dobesedno smo prišli v situacijo, ko država lahko porabi milijardo evrov več ali manj, pa se s tem nihče pretirano ne obremenjuje. Seveda to ne pomeni, da na vladi in v parlamentu niso odločali ter tehtali, ali namenijo za te ali one potrebe več oziroma manj denarja, a trenutna finančna situacija omogoča, da si lahko država brez ovir in zadržkov sposodi toliko denarja, kolikor pač oceni, da ga potrebuje. In v tem duhu je bil lani tudi sprejet rebalans proračuna z dodatno rezervo 1,25 milijarde evrov izdatkov - kolikor se bo pač potrebovalo.

 

Končni izračun je torej pokazal, da smo lani porabili 3,5 milijarde evrov več kot smo zbrali davčnih prihodkov, kar je seveda rekordni proračunski primanjkljaj v zgodovini države. A ob tem smo realizirali tudi rekordni presežek načrtov. Prav tako se nam namreč v zgodovini še ni zgodilo, da bi porabili kar 700 milijonov evrov manj, kot je bilo sprejeto s proračunskimi dokumenti. Bi lahko to ocenili, kot da je država varčevala in porabila manj, kot je predvidevala, manj kot ji je državni zbor dal mandat, da lahko porabi? Najbrž ne (no, tudi na vladi se s tem ne želijo hvaliti).

 

 

Sreča v nesreči

 

Vsekakor so aktualne razmere zaradi epidemije tudi na proračunskem področju izjemne. Vseeno pa lahko ob tem zapišemo, da imamo nekako srečo v nesreči. Spremembe v monetarni politiki ECB pred leti v smeri pospešenih odkupov vrednostnih papirjev držav so popolnoma spremenili razmišljanja in poglede na finančnih trgih ter razumevanje dolga. Čeprav ti odkupi niso (ne morejo) pospešiti gospodarske rasti (tu lahko pomaga samo fiskalna politika), pa je "zalivanje" ekonomije z ogromnimi količinami denarja omogočilo državam, da se lahko zadolžujejo brez nekih ovir in to praktično zastonj. Takšne razmere so seveda popolnoma drugačne kot po prejšnji krizi, ko smo s težavo zbirali milijarde po štiri- in petodstotni obrestni meri. Seveda se je potrebno zavedati, da trenutne možnosti ugodnega zadolževanja na finančnih trgih in pokrivanja proračunskega primanjkljaja niso rezultat kakšne bolj učinkovite ekonomske politike Slovenije, temveč posledica ugodnih razmer na finančnih trgih.

 

Država ima torej dobesedno odprto pot do potrebnih finančnih sredstev in v tem okviru je seveda tudi precej lažje voditi proračunsko politiko. Kolikor se pač odločimo, da bomo porabili, toliko denarja najamemo (pa še malo za rezervo). V tem smislu je bil tudi sprejet proračun z dodatno odprtim prostorom tudi za morebitne večje izdatke, če bi se zanje odločili. Vsekakor je bila politika vlade v smeri pomoči gospodarstvu ter prebivalstvu z visokimi subvencijami upravičena in smiselna, saj s tem ohranjamo delovna mesta do pričakovanega ponovnega zagona poslovanja v najbolj prizadetih panogah. Enako velja tudi za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva. Mogoče nekaterim celo preveč, na drugi strani pa so bili kakšni segmenti prizadetih ljudi tudi izpuščeni. Polno pravičnost je težko doseči. 

 

S teh vidikov lahko ocenimo politiko države kot pozitivno, a res je tudi, da vsaj kar se denarja tiče, tu kakšnih velikih naporov ni bilo potrebno vložiti. V zgodovini samostojne Slovenije ni noben finančni minister lahko tako prosto dostopal do potrebnih finančnih sredstev in imel tako malo zadržkov in nasprotovanja pri zadolževanju in trošenju kot Andrej Šircelj. Občasno se oglasi edino Fiskalni svet ter nežno opozori, da smo imeli včasih celo fiskalno pravilo, da bo denar enkrat potrebno vrniti in da mogoče kakšnih izdatki le niso bili tako nujni ... To pa je tudi vse.

 

 

Približno 2,5 milijardna "koronapomoč"

 

Lani je torej država porabila (razdelila) približno za 3,5 milijarde evrov več, kot je zbrala prihodkov. Od tega je bilo dobro milijardo manj prihodkov zaradi nižje gospodarske aktivnosti in manjše potrošnje prebivalstva. Ta izpad je bil podoben, kot ga beležijo tudi druge države v EU. Okoli 2,5 milijarde pa so okvirno znašale pomoči ter dodatna izplačila gospodarstvu in ljudem, kjer pa smo bili v Sloveniji, kot kaže, precej bolj "radodarni", kot to velja za večino drugih evropskih držav. Vsaj po prvih devetih mesecih preteklega leta je bil namreč proračunski primanjkljaj Slovenije glede na BDP v primerjavi z primanjkljajem v drugih državah praktično največji. 

 

Na žalost se velik obseg pomoči, ki se je odrazil tudi v visoki rasti povprečnih dohodkov (plač, pokojnin) ni odrazil tudi v povečani gospodarski aktivnosti. Pomemben del prihodkov ljudi se je namreč "zaustavil" v bančnih depozitih in ne v porabi, zaradi česar je bil naš upad BDP vseeno kar precejšen. Po devetih mesecih je bil sicer nekaj pod povprečjem EU (verjetno bo podobno tudi po izračunu podatkov za celo leto), a v desetih državah so imeli manjši upad gospodarske aktivnosti - in to kljub temu, da se niso tako močno zadolževali za povečane izdatke kot v Sloveniji. Kakor sicer lahko pomoč podjetjem in ljudem ocenimo pozitivno, se torej ta ni odrazila v gospodarski aktivnosti. Upajmo, da se bo del povečanih bančnih depozitov vsaj v naslednjem obdobju prelil v domačo potrošnjo in s tem omogočil hitrejšo okrevanje (zaposlovanje, dohodke). Za to pospešitev bo vsekakor potrebno voditi ustrezno gospodarsko politiko in promocijo, ker ne smemo pozabiti, da se skoraj dve tretjini BDP realizira skozi domačo potrošnjo kljub izjemno pomembni vlogi izvoza. Da ne bomo samo razlagali, kako skoraj 90 % proizvedenega izvozimo (kar najbolj odgovorni radi ponavljajo, a ne drži) in potem politika kar zanemari pomen domače potrošnje.

 

 

Vseeno nižji proračunski primanjkljaj

  

Proračunski primanjkljaj države je torej lani znašal 3,5 milijarde evrov in je bil za 700 milijonov nižji, kot so na vladi načrtovali še oktobra (no, mogoče sicer niti niso načrtovali, da bodo potrošili za 4,2 milijarde več, ampak so si samo zagotovili proste roke za morebitne večje izdatke). Na osnovi oktobrskih podatkov sem o podobni oceni proračuna pisal tudi že decembra in takrat sem primanjkljaj ocenil na 3,3 milijarde. Največje odstopanje od prvotne ocene se kaže pri sredstvih iz EU, kjer smo kljub zaključevanju finančne perspektive tudi lani črpali le 200 milijonov več sredstev, kot jih vplačali v EU oziroma celo nekaj manj kot leto poprej.

 

Evropska unija sprejema sedemletne proračune, v katerih je opredeljena tudi kvota sredstev, ki jih države prejemajo iz kohezijskega in strukturnih skladov. Zadnja finančna perspektiva se je zaključila lani (2014-2020). Vemo, da so voditelji držav julija lani sprejeli že nov proračun za obdobje 2021-2027 skupaj z dodatnim Skladom za okrevanje. Po obeh virih naj bi Slovenija v naslednjem obdobju lahko črpala iz EU preko 10 milijard evrov, ob tem pa ima še precej neizkoriščenih kvot iz zadnjega obdobja. Čeprav se je prejšnja finančna perspektiva sicer zaključila, se sredstva po njej lahko črpajo še tri leta. Do lani smo izkoristili 54 % razpoložljivih sredstev, kar lahko ocenimo kot malo, manj kot v prejšnji finančni perspektivi, a vseeno je več, kot velja za povprečje držav. To znaša 51 % z razponom od 36 % (Španija, Italija) do 81 % (Finska).

 

Glede na zaključevanje obdobja je še prejšnja vlada predvidela, da bomo v letu 2020 koristili 1,07 milijarde EU sredstev, kar je aktualna vlada oktobra znižala na 0,94 milijarde. Praviloma se črpanje v zadnjem mesecu leta pospeši, kar sem predvidel tudi v decembrski oceni lanskega proračuna. Na žalost pa lani tudi decembra nismo bili pretirano uspešni. V zadnjem mesecu smo tako črpali pol manj kot v decembru 2019 in v celem lanskem letu iz EU prejeli celo 2 milijona manj kot v letu 2019 (po začasnih podatkih 725 milijonov evrov). Kljub temu, da imamo torej "na mizi" krepko preko 10 milijard EU sredstev (stare pravice ter nove kvote), zaenkrat kakšne posebne uspešnosti nismo pokazali. In kot spremljamo informacije iz EU virov, tudi predlagani projekti za koriščenje EU sredstev niso najbolje sprejeti.

 

Poleg depozitov v bankah je to torej drugi pomemben dodatni vir sredstev, ki bi lahko opazno pripomogel pri okrevanju gospodarstva, gospodarski rasti, zaposlovanju in dohodkih. Seveda ne samo v smislu, da sredstva čim prej porabimo, temveč da jih porabimo za pravi namen. Za naložbe, ki bodo pripomogle k višji produktivnosti gospodarstva, kar je predpogoj za dohitevanje razvitejših držav.

 

 

Radodarnost v izjemnih razmerah

 

Lansko leto smo zaključili z rekordnimi proračunskim primanjkljajem, kar nam k sreči zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin na finančnih trgih ni povzročilo nobenih težav. Vlada je imela proste roke pri odločanju o obsegu izdatkov in kakšnih posebnih naporov pri tem ni imela. Zaradi tega je verjetno tudi nekoliko bolj širokogrudno delila razne pomoči, ki sicer za marsikoga še vedno niso bile zadostne - verjetno pa je bilo tudi veliko prejemnikov, ki jim je takšna politika finančni položaj celo izboljšala (ti so seveda tiho). Seveda teh sredstev ni dajala vlada, temveč se je vlada samo odločala, koliko sredstev bo najela v breme države, državljanov (v breme bodočih obdobij) in jih zaradi izjemnih razmer danes razdelila med ljudi.

 

Pred vlado so sedaj zahtevnejše naloge, kako angažirati vsa razpoložljiva sredstva, da se bodo odrazila tudi v hitrejši gospodarski aktivnosti.

 

Dosedanji ukrepi na tem področju niso bili ravno najbolj učinkoviti.

 

Opozorilo uredništva: 

Skladno z novimi pravili komentiranja bomo odstranjevali vse žaljive in neprimerne komentarje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.149
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.062
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.489
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.091
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.605
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 577